Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 

PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija

The trailer of the Revised English Edition of the book AWAKENING: Psychoneuroimmunology - The Reality of Consciousness 

Kriza ali izziv! 

Ko se oziram nazaj, na pretekla leta in delovanje, sem se skoraj vsak dan spraševala. Se splača? Vse te ure, ki jih presedim v ambulanti, ali popoldan ter čez vikende za papirji, ki jih zahteva protokol. Ne ustreza mi protokol, ki je samemu sebi namen, a če brez tega ne gre, sprejemam nujnost in zahtevnost sistema, ki omogoča varnost in pravičnost. Posebej zato, ker je odsotnost sistema varnosti, pravičnosti in stabilnosti med poglavitnimi obremenitvami, ki pritiskajo na psihosomatske paciente, da ne zmorejo brez strokovne pomoči  stopiti na pot izboljševanja zdravja. To je moj miselni proces, ko se zavedam vlog, hkrati pa si želim, da bi speljali strategijo, ki smo si jo zadali na Inštitutu za preventivno medicino.  

Ne morem, da se ne zahvalim svojim staršem, Petru in Mariji Hafner, sodelavcem, recenzentom, kolegom in kolegicam s katerimi sodelujemo ter vsem svojim prijateljem. Vsi prav vsi, so dali od sebe več, kot bi bilo potrebno. Zakaj? Ker so v polnosti predani delovanju in se zavedajo, da morajo najprej biti, to kar so, in so izjemni ljudje, da lahko delujejo v smeri, ki si so jo začrtali. Tako in zgolj tako imamo to, kar si želimo. Zahteva iskrenost do sebe in to je največ, kar lahko naredimo za drugega.  Kako nas v tem vidijo drugi je njihova izbira. Razlikovati med naivnim otroškim vedenjem in spontanim ter predanim služenjem sočloveku, je osnova človeškega dostojanstva. In pa tega, da smo ljudje, ki opazimo sočloveka v stiski. V tem se krešejo naše meje in vprašanje, kje so meje? In ali jih smemo prestopati? In kdaj jih smemo? Ponavadi so ljudje sami tisti, ki nam v svojem odzivu, določijo te meje. In nimamo izbire. Moramo jih upoštevati, ker drugače ni dogovora, ki je tudi del osnov medčlovečkega sporazumevanja, ko želimo izpeljati zastavljene cilje.

Postavljanje ciljev, tako osebnih kot poslovnih, pa je nekaj, s čimer znamo svoja otroška hrepenenja in sanje uresničevati in jih umestiti v družbena dogajanja, v katerih živimo. Takrat nas ne pesti toliko težav  modernega časa, za katera zgolj medicina ne pozna odgovora, mi pa nismo opremljeni z veščinami, da bi jim bili kos.

Kot mladi zdravnici, se mi je psihologija vedno zdela precej subjektivna znanost, zato sem se ji kasneje v svojem izobraževanju tudi dodatno  posvetila. Dlje ko sem v svojem življenju in delovanju zdravnica, bolj objektivna se mi zdi psihologija, ker ima točno predvidljive posledice, ki so tako naravne, kot dejstvo, da pomladi sledi poletje in ne zima. In kako to, da nekaj, kar je tako naravnega in spontanega še nima pravega  mesta v znanosti, ki ji rečemo medicina? Morda zato, ker tudi psihologija preozko obravnava le tisto, kar izhaja iz glave, naše misli, čustva, občutke. In premalo tisto, kar temu sledi – življenjsko prakso, učenje in priučeno ravnanje, utrjeno vedenje, obremenitve, škodljive psihosocialne okoliščine, ki jih brez temeljitega poseganja v delovanje našega bolnika – seveda skupaj z njim – ne moremo bisteveno spremeniti na bolje.  Zato se v medicini kljub novim in novim spoznanjem »čiste psihologije« utapljamo v kroničnih boleznih, ki jim ne vidimo konca in tudi predvidevanja Svetovne zdravstvene organizacije niso ravno spodbudna in po njihovih smernicah tudi rešljiva zgolj z zdravili. Kako to, da je to vse tako prisotno pa hkrati tako skrito v našem vsakdanu? Ko ne pomaga niti čista znanost, medicinska, farmakološka ali psihološka, in ko ne pomaga niti družbeno (in zato od posameznika oddaljeno) obveščanje in osveščanje o zdravem načinu življenja, je potrebno vse to znanje aplicirati na konkretnega posameznika v učnem – vzgojnem – preventivno - medicinskem procesu. Tega nikakršen oddaljen, abstrakten  sistem pravil, spoznanj, zapovedi in prepovedi ne more nadomestiti. Za nekatere cilje – zlasti za spremembo človeškega življenjskega sloga – je učinkovito le dolgotrajno, strokovno utemeljeno neposredno delo s posamezniki, ki imajo težave. Drugače ne gre!  In le s skupnimi močmi lahko držimo smer. Smer drži zavedanje, le to pa nastaja izključno zgolj v interakciji med ljudmi. O tem sem globoko prepričana! 


Mateja Hafner, dr.med.


Dodajte v PayPal košarico:



 




 


Kazalo


Kriza ali izziv!

Eros in Psiha kot zgodba o zorenju človeškega srca


1. Uvod     

2. Zdravstvena problematika

3. Človeško telo


3.1 Zdravstvene težave, ki izhajajo iz kroničnih (pre)obremenitev    

3.2 Kronična vznemirjenost – pomembna povezava med zunanjimi obremenitvami ter preobremenjenostjo posameznikovih telesnih funkcij in organov     

3.2.1 Obremenitve sodobne – totalne družbe

3.2.2 Nekatere obremenitve zanihajo ravnovesje organizma preko meje, ko si organizem lahko samodejno opomore

3.2.3 Življenje in napetost


4. Znanost, človek in družba

5. Psihonevroimunologija

6. Stresni odziv    


6.1 Vrste stresnih odzivov

6.1.1 Simpatiko-adrenalinski  odziv

6.1.2 Kortizolski odziv

6.1.3 Citokinski odziv

6.1.3.1 Citokini in beljakovine vnetja

6.1.3.2 Učinki citokinov na obnašanje in drugi učinki


6.2 Akutni in kronični stres

6.2.1 Hiperkortizolizem    

6.2.2 Hipokortizolizem  
  

6.3 Abstinenčna reakcija na prekinitev kroničnega stresa    

6.4 Načini ocenjevanja sprememb imunskega stanja zaradi stresa    

6.5 Prepoznavanje znakov stresnega odziva

6.6 Pozitivni  in negativni stres

6.7 Dejavniki, ki vplivajo na razvoj in intenziteto stresa

6.8 Posledice stresa v vedenju

6.9 Vzroki kronične vznemirjenosti    

7. Stres in psihonevroimunologija

7.1 Osebnost tipa D

7.1.1 Zdravstveno tveganje vezano na osebnost tipa D

7.1.2 Biološke poti, ki jih povezujemo z osebnostjo tipa D     

7.1.3 Klinični pomen osebnosti tipa D


7.2 Hipotalamo-hipofizno-suprarenalna os (HHS os) in osebnost tipa D

7.2.1 Aktivacija HHS osi, proinflamatorni citokini in alergije

7.2.2 Odgovor HHS osi na stresorje, kronični stres in bolečina

7.2.3 Debelost, vegetativni in citokinski odgovor    


7.3 Nevrološko ravnotežje in psihonevroimunologija

8. Psihosomatske bolezni

8.1 Bolečina in stres

8.2 Stres, depresivnost in anksioznost (tesnoba)    

8.3 Panični napadi

8.4 Posttravmatska stresna motnja

8.5 Sindrom kronične pelvične bolečine z erektilno ali spolno disfunkcijo ter intersticijskim cistitisom

8.6 Zdravljenje psihosomatskih bolezni in zdravstvena rezerva

8.6.1 Homeostatska (zdravstvena) rezerva

8.6.2 Fiziološki kazalci zmanjšane zdravstvene rezerve

8.6.3 Psihosocialna zmogljivost

8.6.4 Kronični stres vodi v anksioznost in ta v bolečino

8.6.5 Psihosomatske bolezni kot funkcionalne motnje

8.6.6 Funkcionalna motnja ne pomeni, da je vse v glavi

8.6.7 Ljudje s funkcionalnimi motnjami imajo pogosto več kot eno

8.6.8 Koncept praga in funkcionalne motnje

8.6.9 Anksioznost poslabša simptomatsko sliko


9. Fiziološke meritve stresnega odziva

9.1 Srčna frekvenca v mirovanju

9.2 Spremenljivost srčne frekvence (variabilnost srčnega ritma)

9.3 Koncentracija hormona kortizola v plazmi

9.4 Koncentracija DHEA v plazmi

9.5 Koncentracija hormona testosterona v plazmi

9.6 Upad koncentracije proteinov v krvni plazmi 

9.7 Upad imunoloških funkcij

9.8 Spremenjeni parametri pri kroničnem stresu     

10. Oksidativni stres

10.1 Mit o najmočnejšem antioksidantu

10.2 Eliksir za naš imunski sistem

11. Biologija zaznave in psihonevroimunologija

12. Osebnost, ego, zavest

12.1 Nekatere osebnostne lastnosti v oteženih življenjskih razmerah izraziteje ovirajo posameznikovo soočanje z »vsakdanjimi« življenjskimi izzivi

12.2 Odprti sistem, analiza in psihosinteza

12.3 Zavedni in nezavedni deli osebnosti     

13. Poglavitne kronične obremenitve, ki povzročajo zdravstvene težave

13.1 Stres in cena strahu

13.2 Racionalno mišljenje

13.3 Stres in miselni proces

13.4 Potrebe in stresni programi    

13.4.1 Analiza nekonstruktivnih stresnih programov

13.4.2 Postavljanje ciljev z metodo SMART

13.4.3 Telo in njegove potrebe


13.5 Fizična preobremenjenost, pretreniranost in sorodne (pre)obremenitve

13.6 Socialno ekonomske obremenitve

13.6.1 Specifične socialne obremenitve v Sloveniji

13.6.2 Pasti tradicionalne slovenske obremenitve s »pridnostjo in delavnostjo«


13.7 Delovna izgorelost (burn-out sindrom)

13.7.1 Posledice izgorelosti na delovnem mestu

13.7.2 Preprečevanje in samozdravljenje izgorelosti

13.7.3 »Skurjeni Slovenci« – rezultati raziskave


13.8 Mit »družinske sreče« – obremenitve zaradi družinskih odnosov

13.9 Obremenitev zaradi osebne neodraslosti

14. Odnosi, spolnost, erotika, družba

14.1 Spolnost – pekel naj bodo nebesa

14.2 Moški in ženski princip

14.3 Ljubezenski odnosi in nezavedno

14.4 Zablode feminizma in šovinizma

14.5 Staranje in obremenitve

14.6 Zablode kulturnega in gospodarskega razvoja

15. Veščina vseh veščin – komunikacija

15.1 Komunikacijska miza

15.2 Prepričanja

15.3 Izsiljevanje     

15.4 Struktura in razreševanje konfliktov    

16. Bog spreminja svet

17. Psihologija sprememb

17.1 Vsak je svoje sreče kovač

17.2 Deset antistresnih zapovedi

18. Življenje je v ritmu giba

18.1 Minutni gibalni intervali lahko izboljšajo naše zdravje

18.2 Visoko intenzivni trening in vrhunski šport     

18.3 Telesna vadba kot imunoterapija

18.3.1 Imunski sistem pri intenzivnih telesnih obremenitvah

18.3.2 Spoznanja o dobrobitih redne in zmerne telesne vadbe na imunski sistem


18.4 Telesna vadba kot nevro in kardioterapija

18.4.1 Avtonomno neravnotežje in telesni odziv

18.4.2 Uporaba respiratorne sinusne aritmije (RSA) pri gibanju


19. Energetska medicina

19.1 Energičnost

19.2 Energetski krog hormonov

20. Razum iz trebuha

21. Hrana kot modulator genov in epigenetskih sistemov dedovanja


21.1 Vpliv hrane na epigenetske spremembe

21.1.1 Folat in folna kislina

21.1.2 Holin

21.1.3 Betain

21.1.4 Vitamin B12

21.1.5 Vitamin B6

21.1.6 Metionin


21.2 Epigenetske spremembe in debelost

21.2.1 Okoljski dražljaj

21.2.2 Genetsko vtisnjenje

21.2.3 Energijska bilanca presnove

21.2.4 Okoljska zaščita


22. Metabolna kardiologija

23. Normalnost, prioritete in ravnovesje

24. IPM program zdravljenja


24.1 Cilji IPM programa

24.2 Opis nekaterih aktivnosti

24.2.1 PEP testiranje za analizo nekonstruktivnih stresnih programov

24.2.2 Merjenje fizične zmogljivosti

24.2.2.1 Ugotavljanje telesne zmogljivosti

24.2.2.2 Vadbeni potencial z maksimalno porabo kisika – VO2 max   

24.2.2.3 Laktatni prag

24.2.3 Drugi terapevtski postopki s pacientom

24.2.3.1 Motivacijski pogovor

24.2.3.2 Terapije za umetnostno zaposlitev nezavednega

24.2.3.3 Biblioterapija

24.2.3.4 Terapevtsko odrejanje tempa

24.2.3.5 Vodenje dnevnika prehrane, vadbe in čustvenega dnevnika

24.2.3.6 Dihalne tehnike – postopno mišično sproščanje (PMS)

24.2.3.7 Akupunktura

24.2.3.8 Finska savna

24.2.3.9 Telesna vadba

24.2.3.10 Terapevtski dotik 


25. Samozdravljenje in imunomodulacija     

25.1 Samozdravljenje in imunski sistem     

25.2 Posamezne imunomodulatorne učinkovine in pripravki, ki se uporabljajo pri samozdravljenju     

25.2.1 Učinkovine in pripravki s poudarjenim protivnetnim delovanjem

25.2.2 Učinkovine in pripravki s poudarjenim imunostimulatornim delovanjem v smislu hitrejšega razmnoževanja imunskih celic

25.2.3 Učinkovine in pripravki, ki delujejo predvsem kot prehransko dopolnilo za imunski sistem (imunonutricija)


26. Ustvarjalni proces in erotika     

27. Epilog: Eros in Psiha

Opombe

Priporočena literatura

O avtorjih




Dodajte v PayPal košarico:



 





 


Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.