Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 

PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija

Eros in Psiha kot zgodba o zorenju človeškega srca

Starogrška legenda o Erosu (grški bog ljubezni) in Psihi (v grščini pomeni duša) se začne z ljubosumjem boginje ljubezni Afrodite zaradi izjemne Psihine lepote. Zato je Afrodita poslala svojega sina Erosa, da uniči Psiho, vendar se je Eros ob srečanju zaljubil v Psiho. V strahu pred materjo je ljubico skrivaj odpeljal v svojo palačo in se ji vsako noč tako konspirativno pridružil, da v temi niti ljubica ni mogla prepoznati njegovih potez. A Psiha je svojega skrivnostnega moškega tudi brez razkritega obraza vzljubila in se v temi z njim tudi poročila. Obljubila mu je celo, da nikoli ne bo poskušala videti njegovega obraza. A čez čas je vseeno, nekoč, ko je Eros spal, prižgala svetilko in zagledala najlepšega moškega na svetu, čeprav je bila pripravljena na spako. Svetilka je prebudila Erosa in ogorčen zaradi samovolje ljubice je takoj izginil.

Odtlej je Psiha tavala po svetu in iskala izgubljeno ljubezen. Pot jo je vodila v smrtno podzemlje, od koder naj bi po ukazu ljubosumne Afrodite prinesla zlato škatlo. Ko jo je Psiha odprla, je padla v globok spanec smrti. Ob mrtvi ljubici pa se je Eros pokesal in se obrnil k najvišji avtoriteti Zeusu s prošnjo, da podari Psihi nesmrtnost. Zeus je to naredil in odtlej je tudi Afrodita sprejela Psiho kot ljubezen svojega sina.

Mnogoplastna legenda je arhetip duhovnega zorenja, brez katerega ni vstopa v svet odraslega, zdravega in dejavnega življenja. Eros in Psiha sta kot nezrela ljubimca sicer užila ljubezenski opoj, vendar za ceno skrivanja, prikrivanja, slabe vesti, nezaupanja do sebe in do ljubimca, negotovosti, neosredotočenosti nase in na lastno življenje. Sprejemanje pravil, ki sta jih v strahu dobivala od drugih, ju je vodilo v ločitev in smrt. Dokler nista v soočenju s temeljno človeško resničnostjo, smrtjo, začutila dragoceno resničnost sebe, svojega telesa in svoje lastne ljubezni in se za vse to odločno in odkrito začela boriti s komerkoli, ne glede na avtoriteto. Takrat se je pokazalo, da nihče ni v resnici stal nasproti njuni sreči – razen njunih lastnih strahov, slepote in zapredenosti v otroško in otročjo odvisnost ter nedejavnost.

Arhetipsko zgodbo o Erosu in Psihi mora prej ali slej doživeti in jo ustrezno razrešiti vsak človek. Ob številnih preizkušnjah, skozi katere starogrški mit vodi oba hrepeneča ljubimca, se neredko zaustavi tudi arhetipska pot navadnega smrtnika – slehernika. V nasprotju z mitom, ki mu čas ne more do živega, pa smo ljudje omejena bitja in predolg postanek lahko pomeni tudi konec poti ter dokončno neizpolnjenost v peklu skrivanja, prikrivanja, slabe vesti, nezaupanja do sebe in drugih, negotovosti, neosredotočenosti nase in na svoje življenje. Temu sledijo posledice, ki si jih ljudje prikrivamo, dokler nas v obliki bolezni ne privedejo v takšno ali drugačno ambulanto oz. bolnišnico.

O tem ta knjiga.

– Alojz Ihan

 

Dodajte v PayPal košarico:



 

 

Kazalo

 

Kriza ali izziv!
Eros in Psiha kot zgodba o zorenju človeškega srca

1. Uvod     
2. Zdravstvena problematika
3. Človeško telo

3.1 Zdravstvene težave, ki izhajajo iz kroničnih (pre)obremenitev    
3.2 Kronična vznemirjenost – pomembna povezava med zunanjimi obremenitvami ter preobremenjenostjo posameznikovih telesnih funkcij in organov     
3.2.1 Obremenitve sodobne – totalne družbe
3.2.2 Nekatere obremenitve zanihajo ravnovesje organizma preko meje, ko si organizem lahko samodejno opomore
3.2.3 Življenje in napetost

4. Znanost, človek in družba
5. Psihonevroimunologija
6. Stresni odziv    

6.1 Vrste stresnih odzivov
6.1.1 Simpatiko-adrenalinski  odziv
6.1.2 Kortizolski odziv
6.1.3 Citokinski odziv
6.1.3.1 Citokini in beljakovine vnetja
6.1.3.2 Učinki citokinov na obnašanje in drugi učinki

6.2 Akutni in kronični stres
6.2.1 Hiperkortizolizem    
6.2.2 Hipokortizolizem  
  
6.3 Abstinenčna reakcija na prekinitev kroničnega stresa    
6.4 Načini ocenjevanja sprememb imunskega stanja zaradi stresa    
6.5 Prepoznavanje znakov stresnega odziva
6.6 Pozitivni  in negativni stres
6.7 Dejavniki, ki vplivajo na razvoj in intenziteto stresa
6.8 Posledice stresa v vedenju
6.9 Vzroki kronične vznemirjenosti    
7. Stres in psihonevroimunologija
7.1 Osebnost tipa D
7.1.1 Zdravstveno tveganje vezano na osebnost tipa D
7.1.2 Biološke poti, ki jih povezujemo z osebnostjo tipa D     
7.1.3 Klinični pomen osebnosti tipa D

7.2 Hipotalamo-hipofizno-suprarenalna os (HHS os) in osebnost tipa D
7.2.1 Aktivacija HHS osi, proinflamatorni citokini in alergije
7.2.2 Odgovor HHS osi na stresorje, kronični stres in bolečina
7.2.3 Debelost, vegetativni in citokinski odgovor    

7.3 Nevrološko ravnotežje in psihonevroimunologija
8. Psihosomatske bolezni
8.1 Bolečina in stres
8.2 Stres, depresivnost in anksioznost (tesnoba)    
8.3 Panični napadi
8.4 Posttravmatska stresna motnja
8.5 Sindrom kronične pelvične bolečine z erektilno ali spolno disfunkcijo ter intersticijskim cistitisom
8.6 Zdravljenje psihosomatskih bolezni in zdravstvena rezerva
8.6.1 Homeostatska (zdravstvena) rezerva
8.6.2 Fiziološki kazalci zmanjšane zdravstvene rezerve
8.6.3 Psihosocialna zmogljivost
8.6.4 Kronični stres vodi v anksioznost in ta v bolečino
8.6.5 Psihosomatske bolezni kot funkcionalne motnje
8.6.6 Funkcionalna motnja ne pomeni, da je vse v glavi
8.6.7 Ljudje s funkcionalnimi motnjami imajo pogosto več kot eno
8.6.8 Koncept praga in funkcionalne motnje
8.6.9 Anksioznost poslabša simptomatsko sliko

9. Fiziološke meritve stresnega odziva
9.1 Srčna frekvenca v mirovanju
9.2 Spremenljivost srčne frekvence (variabilnost srčnega ritma)
9.3 Koncentracija hormona kortizola v plazmi
9.4 Koncentracija DHEA v plazmi
9.5 Koncentracija hormona testosterona v plazmi
9.6 Upad koncentracije proteinov v krvni plazmi 
9.7 Upad imunoloških funkcij
9.8 Spremenjeni parametri pri kroničnem stresu     
10. Oksidativni stres
10.1 Mit o najmočnejšem antioksidantu
10.2 Eliksir za naš imunski sistem
11. Biologija zaznave in psihonevroimunologija
12. Osebnost, ego, zavest
12.1 Nekatere osebnostne lastnosti v oteženih življenjskih razmerah izraziteje ovirajo posameznikovo soočanje z »vsakdanjimi« življenjskimi izzivi
12.2 Odprti sistem, analiza in psihosinteza
12.3 Zavedni in nezavedni deli osebnosti     
13. Poglavitne kronične obremenitve, ki povzročajo zdravstvene težave
13.1 Stres in cena strahu
13.2 Racionalno mišljenje
13.3 Stres in miselni proces
13.4 Potrebe in stresni programi    
13.4.1 Analiza nekonstruktivnih stresnih programov
13.4.2 Postavljanje ciljev z metodo SMART
13.4.3 Telo in njegove potrebe

13.5 Fizična preobremenjenost, pretreniranost in sorodne (pre)obremenitve
13.6 Socialno ekonomske obremenitve
13.6.1 Specifične socialne obremenitve v Sloveniji
13.6.2 Pasti tradicionalne slovenske obremenitve s »pridnostjo in delavnostjo«

13.7 Delovna izgorelost (burn-out sindrom)
13.7.1 Posledice izgorelosti na delovnem mestu
13.7.2 Preprečevanje in samozdravljenje izgorelosti
13.7.3 »Skurjeni Slovenci« – rezultati raziskave

13.8 Mit »družinske sreče« – obremenitve zaradi družinskih odnosov
13.9 Obremenitev zaradi osebne neodraslosti
14. Odnosi, spolnost, erotika, družba
14.1 Spolnost – pekel naj bodo nebesa
14.2 Moški in ženski princip
14.3 Ljubezenski odnosi in nezavedno
14.4 Zablode feminizma in šovinizma
14.5 Staranje in obremenitve
14.6 Zablode kulturnega in gospodarskega razvoja
15. Veščina vseh veščin – komunikacija
15.1 Komunikacijska miza
15.2 Prepričanja
15.3 Izsiljevanje     
15.4 Struktura in razreševanje konfliktov    
16. Bog spreminja svet
17. Psihologija sprememb
17.1 Vsak je svoje sreče kovač
17.2 Deset antistresnih zapovedi
18. Življenje je v ritmu giba
18.1 Minutni gibalni intervali lahko izboljšajo naše zdravje
18.2 Visoko intenzivni trening in vrhunski šport     
18.3 Telesna vadba kot imunoterapija
18.3.1 Imunski sistem pri intenzivnih telesnih obremenitvah
18.3.2 Spoznanja o dobrobitih redne in zmerne telesne vadbe na imunski sistem

18.4 Telesna vadba kot nevro in kardioterapija
18.4.1 Avtonomno neravnotežje in telesni odziv
18.4.2 Uporaba respiratorne sinusne aritmije (RSA) pri gibanju

19. Energetska medicina
19.1 Energičnost
19.2 Energetski krog hormonov
20. Razum iz trebuha
21. Hrana kot modulator genov in epigenetskih sistemov dedovanja

21.1 Vpliv hrane na epigenetske spremembe
21.1.1 Folat in folna kislina
21.1.2 Holin
21.1.3 Betain
21.1.4 Vitamin B12
21.1.5 Vitamin B6
21.1.6 Metionin

21.2 Epigenetske spremembe in debelost
21.2.1 Okoljski dražljaj
21.2.2 Genetsko vtisnjenje
21.2.3 Energijska bilanca presnove
21.2.4 Okoljska zaščita

22. Metabolna kardiologija
23. Normalnost, prioritete in ravnovesje
24. IPM program zdravljenja

24.1 Cilji IPM programa
24.2 Opis nekaterih aktivnosti
24.2.1 PEP testiranje za analizo nekonstruktivnih stresnih programov
24.2.2 Merjenje fizične zmogljivosti
24.2.2.1 Ugotavljanje telesne zmogljivosti
24.2.2.2 Vadbeni potencial z maksimalno porabo kisika – VO2 max   
24.2.2.3 Laktatni prag
24.2.3 Drugi terapevtski postopki s pacientom
24.2.3.1 Motivacijski pogovor
24.2.3.2 Terapije za umetnostno zaposlitev nezavednega
24.2.3.3 Biblioterapija
24.2.3.4 Terapevtsko odrejanje tempa
24.2.3.5 Vodenje dnevnika prehrane, vadbe in čustvenega dnevnika
24.2.3.6 Dihalne tehnike – postopno mišično sproščanje (PMS)
24.2.3.7 Akupunktura
24.2.3.8 Finska savna
24.2.3.9 Telesna vadba
24.2.3.10 Terapevtski dotik 

25. Samozdravljenje in imunomodulacija     
25.1 Samozdravljenje in imunski sistem     
25.2 Posamezne imunomodulatorne učinkovine in pripravki, ki se uporabljajo pri samozdravljenju     
25.2.1 Učinkovine in pripravki s poudarjenim protivnetnim delovanjem
25.2.2 Učinkovine in pripravki s poudarjenim imunostimulatornim delovanjem v smislu hitrejšega razmnoževanja imunskih celic
25.2.3 Učinkovine in pripravki, ki delujejo predvsem kot prehransko dopolnilo za imunski sistem (imunonutricija)

26. Ustvarjalni proces in erotika     
27. Epilog: Eros in Psiha
Opombe
Priporočena literatura
O avtorjih


Dodajte v PayPal košarico:




Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.