Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Popoldanski dremež znižuje povišan krvni pritisk

Glede na ugotovitve nove študije, lahko popoldanski spanec pomembno zmanjša sistolični in diastolični krvni pritisk pri ljudeh z arterijsko hipertenzijo.

Poulimenos in drugi avtorji študije so ugotovili, da se pri ljudeh, ki imajo možnost popoldanskega dremeža, krvni pritisk zniža, v primerjavi s posamezniki, ki popoldne ne spijo.

Po besedah Dr. Manolis Kallistratosa, kardiologa v splošni bolnišnici Asklepieion v Grčiji, naj bi popoldanski dremež zmanjševal krvni pritisk v enakem obsegu kot druge spremembe življenjskega sloga. Kot npr. ukrep zmanjšanja vnosa soli in alkohola vpliva na znižanje krvnega pritiska za 3-5 mmHg. Nizki odmerki zdravil za zniževanje krvnega pritiska v povrečju znižujejo pritisk za 5-7 mmHg. Ti rezultati so pomembni zato, ker padec krvnega pritiska zgolj za 2 mmHg, lahko zmanjša tveganje za srčnožilnimi dogodki kot je srčni infarkt, kar za 10%.

Dr. Kallistratos in kolegi so v prospektivno študijo vključili 212 oseb z zvišanim krvnim pritiskom. Okoli 54% pacientov je bilo žensk, povprečna starost pa 62,5 leta. Povprečna vrednost 24-urnega sistoličnega in diastoličnega krvnega pritiska je bila 129.9/76.7 mmHg. Večina sodelujočih (74.6% vzorca) je bilo nekadilcev in niso imeli sladkorne bolezni (74.6%).

Raziskovalci so spremljali in merili: 24h krvni pritisk, trajanje popoldanskega dremeža (ki je povprečno trajal 49 minut), življenjske navade (npr. uživanje alkohola, kave in soljenje hrane, fizična aktivnost) in hitrost pulznega vala (merilo togosti v arterijah).

Sodelujoči v raziskavi so nosili ambulantni monitor za merjenje in zaznavanje krvnega pritiska v rednih intervalih tekom običajnega dne v domačem okolju, namesto v bolnici. V naboru vzorca za študijo so sodelujočim opravili ehokardiogram in ultrazvok srca (pokaže strukturo in funkcijo srca).
Na splošno, je bil povprečen 24-urni sistolični krvni pritisk za 5.3 mmHg nižji v skupini, katere dnevna rutina je vključevala popoldanski dremež, v primerjavi z ostalimi (127.6 mmHg vs 132.9 mmHg).

Ko gledamo tako sistolični kot diastolični krvni pritisk, so imeli “popoldanski zaspanci” veliko bolj ugodne odčitke (128.7/76.2 napram 134.5/79.5 mmHg).

Obstojala je neposredna linearna povezava med časovnim trajanjem spanca in krvnim pritiskom. Za vsako uro spanja, se je povprečni 24-urni sistolični krvni pritisk znižal za 3 mmHg.

Po besedah dr. Kallistratosa se nihče izmed nas ne bi smel počutiti krivega, če popoldne malce zadrema, ker ima to konec koncev blagodejen učinek na naše zdravje. Glede na ugotovitve študije, je kljub enaki medikamentozni terapiji in dosledno urejeni shemi krvnega pritiska, skupina, ki si je popoldne vzela čas za dremež, beležila pomembno znižanje krvnega pritiska.

Vir: Leonidas Poulimenos et al. Mid-day Sleep Effects as Potent as Recommended Lifestyle Changes in Patients with Arterial Hypertension. Presentation at the American College of Cardiology Annual Scientific Session, March 18, 2019.

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.