Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Rehabilitacija v koronarnih klubih

Rehabilitacija  je že leta uveljavljen postopek  v obravnavi koronarnega bolnika po akutnem koronarnem dogodku in posegih na koronarnem žilju, saj so številne raziskave pokazale njene koristi in ekonomsko upravičenost. V začetnem obdobju je temeljila predvsem na programih telesne vadbe,  kasneje pa so dodali še dodatne dejavnosti, kot so celovita  zdravstvena obravnava za oceno bolnikove ogroženosti, odpravljanje dejavnikov tveganja,  optimalno vodenje zdravljenja z zdravili in   psihosocialni ukrepi. Vse to je danes vsebina celovite  srčne rehabilitacije. Koristni učinki rehabilitacije so danes dobro poznani in preverjeni v raziskavah. Telesna vadba, ki vključuje aerobne aktivnosti,   ima ugodne hemodinamske učinke. V  povprečju se aerobna telesna zmogljivost izboljša za 20%.  Uporovna vadba izboljša moč in vzdržljivost skeletnih mišic. Programi sekundarne preventive izboljšajo zdravstveno oskrbo bolnikov,  profil koronarnih dejavnikov tveganja in kakovost življenja.  Leta 2005 opravljena meta-analiza 63 randomiziranih študij, v katere je bilo vključeno  več kot 21.000 koronarnih bolnikov, je pokazala, da  rehabilitacija  zmanjša pojav miokardnega infarkta za 17%  in umrljivost za 15%.
Rehabilitacijo bolnikov glede na čas od akutnega dogodka tradicionalno razdelimo v tri obdobja: prvo obdobje  zajema hospitalizacijo, ko je cilj zgodnja  mobilizacija  bolnika; drugo obdobje je rekonvalescenca in  zajema nadzorovano telesno vadbo in izvajanje sekundarne preventive bodisi v centrih z ambulantno rehabilitacijo ali za to dejavnost usposobljenih zdraviliščih; tretje obdobje pa je vseživljenjska rehabilitacija, ki jo bolnikih izvajajo sami ali v laično organiziranih skupinah.  Za tretje obdobje rehabilitacije imamo v Slovenijo dobro organizirano mrežo koronarnih klubov in društev. 
Program rehabilitacije v koronarnih društvih  je namenjen koronarnim bolnikom, ki so preboleli srčni infarkt, koronarnim bolnikom po kirurškem posegu ali po dilataciji (z vstavitvijo žilne opornice ali brez nje) na koronarnih arterijah, kroničnim koronarnim bolnikom, bolnikom s stabilnim kroničnim srčnim popuščanjem in ogroženim zdravim osebam, ki imajo več srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Bolnike v klub napotijo kardiologi ali osebni družinski zdravniki. Ob napotitvi je potrebna prijavnica, na kateri so navedeni naslednji podatki: rojstni podatki, diagnoze, zdravila, telesna zmogljivost in ime zdravnika, ki je bolnika napotil. Pred vključitvijo v program vadbe kardiolog določi telesno zmogljivost in stopnjo ogroženosti s kliničnim pregledom, laboratorijskimi preiskavami, obremenitvenim testiranjem, ultrazvočnim pregledom  in  morebitnimi drugimi diagnostičnimi metodami.
Program  sestoji iz rehabilitacijske vadbe in  izobraževanja bolnikov o koronarni bolezni in njenih simptomih, srčnem popuščanju, arterijski hipertenziji in sekundarni preventivi koronarne bolezni ter psiholoških problemih. Izobraževanja potekajo v obliki predavanj in delavnic, ki jih vodijo kardiologi in drugi strokovnjaki.  Razen tega KK organizira dvakrat letno 14-dnevno delavnico zdravega življenja  in sicer dvakrat Organizirani pa so tudi enodnevni izleti v Sloveniji in sosednjih državah, katerih namen ni samo spoznavanje novih krajev, ampak  tudi poglabljanje stikov med člani KK.
Rehabilitacijska vadba v klubu poteka dvakrat tedensko po eno uro v skupinah z največ 15 bolniki pod vodstvom usposobljenih vaditeljev, ki so po izobrazbi profesorji športne vzgoje in fizioterapevti.  V skupino skušamo vključevati po starosti in telesni zmogljivosti podobne bolnike. Tako je olajšana  izvedba vadbe in nadzor nad bolniki.
Vsebina enournega  srečanja v KK klubu sestoji iz uvodnega merjenja krvnega tlaka in pulza, ob tem vaditelj povpraša tudi o morebitnih težavah, ki bi lahko vplivale na varnost vadbe. Sledi približno 10 minutno ogrevanje (hoja, dihalne vaje, raztezanje), nato pa 30 minut aerobne vadbe (hitra hoja, hoja po stopnicah, vaje z žogami, telovadne vaje), kombinirana z vajami za raztezanje in vajami za krepitev mišične moči.  Aerobna vadba, ki vodi do zvečanja telesne zmogljivosti,  je običajno intervalna z nekaj minutnimi intervali višje aktivnosti in kratkimi intervali lažje aktivnosti. Intenzivnost vadbe prilagaja bolnik svojim sposobnostim, tako da se med intenzivno vadbo zmerno zadiha in med nizko intenzivno vadbo umiri dihanje. Vaje za mišično moč (tako imenovana anaerobna vadba) vključujejo   vadbo z utežmi, elastikami in žogami. Vaje za mišično moč so zlasti pomembne pri starejših osebah, da preprečujejo atrofijo skeletnih mišic, povezano s starostjo. Sledi 10 minut ohlajevanja z dihalnimi vajami  in raztezanjem, na koncu sledi nekajminutno  umirjanje s kratko meditacijo. Taka sestava srečanja sledi strokovnim smernicam, ker na tak način zagotovimo učinkovito in varno vadbo.
Poseben program vadbe poteka za bolnike s srčnim  popuščanjem in za starejše bolnike, ki se zaradi splošnega stanja ali ortopedskih težav ne morejo udeleževati aerobne vadbe. Gre za program GIO, pri katerem je poudarek na sočasnem miselnem spremljanju raznih gibalnih vzorcev in dihanja.
Telesno vadbo vodijo in nadzirajo usposobljeni vaditelji, ki so opravili začetni  in nato obnovitvene  izobraževalne tečaje, ki jih organizira Zveza koronarnih društev za vse koronarne klube v Sloveniji. Vaditelji opravijo tudi tečaj oživljanje, znanje o tem pa redno obnavljajo.  Za varnost vadbe je odgovoren tako vaditelj kot sam  bolnik. Vaditelj mora med vadbo opazovati bolnike, pozoren je na pretirano zadihanost, pretirano potenje, spremembo barve kože, znake izčrpanosti. Bolnik pa se mora  naučiti  pravilno odmerjati  intenzivnost vadbe glede  na svoje počutje. Izvajanje vadbe v koronarnem klubu v skupini in pod nadzorstvom omogoča, da se bolniki naučijo varne vadbe tudi v domačem okolju brez strokovnega nadzora. Samo vadba v klubu namreč ne zadošča, ampak morajo biti bolniki telesno aktivni tudi sami brez nadzora  domačem okolju.
Obstajajo zanesljivi dokazi, da ima rehabilitacijska vadba ugodne učinke na delovanje srčno-žilnega aparata in na srčno-žilne dejavnike tveganja. Izboljša uravnavanje krvnega tlaka, sladkorja in maščob. Zaradi teh vplivov se  zmanjša umrljivost in pojav novih srčno-žilnih zapletov. Izboljša pa tudi kognitivno delovanje, zmanjšuje pojav demence, izboljša   psihično stanje. Vključitev v rehabilitacijsko vadbo tudi ugodno vpliva na socializiranost bolnikov, kar je predvsem pomembno za starejše bolnike. Mnoge ugodne učinke rehabilitacijske vadbe opažamo tudi pri naših bolnikih, ki se  vadbe radi udeležujejo in kljub staranju ostajajo psihično sveži in dobro telesno zmogljivi.
Pomembna  dejavnost v okviru rehabilitacije v koronarnih klubih je tudi  spreminjanje dejavnikov tveganja. Zdravnik mora že ob akutnem koronarnem dogodku  opredeliti glavnih dejavnikov tveganja in  kako jih odstraniti.  Dolgoročni učinki so odvisni od bolnikovega sodelovanja,  kar moramo med potekom rehabilitacije redno spremljati in ocenjevati. Potrebno je osveščanje bolnikov  o zdravem življenjskem slogu, odstranjevanja dejavnikov tveganja in zdravljenju z zdravili. Pri vseh bolnikih spodbujamo spremembe v življenjskem slogu: opustitev kajenja, sredozemski tip prehrane in redno vsakodnevno pol ure trajajočo telesno vadbo. Za določene bolnike so potrebne še dodatne prehranske spremembe: pri zvečanem krvnem holesterolu  omejitev živalskih maščob, pri bolnikih z zvečanim krvnim tlakom  omejitev soli in alkohola, pri debelih zmanjšanje kaloričnega vnosa, pri srčnem popuščanju omejitev soli in vode.
Zelo pomembna je tudi psihološka pomoč.  Pri približno tretjini bolnikov po akutnem koronarnem dogodku se pojavljajo psihološki problemi, kot so tesnoba, pretiran strah in depresija. To poslabšuje prognozo,  kakovost življenja in pogosto povzroči družinske probleme in otežkoča vračanje bolnika na delo. Že samo vključitev v rehabilitacijo izboljša psihično stanje, večkrat  pa je potrebna obravnava pri psihologu ali psihiatru. Cilj rehabilitacije je tudi, da se večina bolnikov po akutnem koronarnem dogodku ponovno zaposli na istem delovnem mestu.
Kljub nedvomnim koristim, ki jih nudijo programi vseživljenjske rehabilitacije in kljub dejstvu, da obstajajo klubi in društva po vsej  Sloveniji, opažamo, da  se žal vse premalo  bolnikov vključuje vanje. Zlasti to velja za mlajše bolnike, tako da se članstvo v klubih stara in zaradi  smrti manjša, namesto da bi se povečevalo.  Vzroki za tako stanje so večplastni, nedvomno pa bila potrebno boljše povezovanje klubov z rehabilitacijskimi kardiološkimi centri, kardiologi in tudi splošnimi zdravniki. Dejavnost koronarnih društev in klubov bi morala biti tako med javnostjo in med stroko bistveno bolj prepoznana. Velik problem so tudi zelo omejena finančna sredstva, ki se v zadnjih letih zelo krčijo in onemogočajo celotno izvedbo programov. Zato bo v bodočnosti poleg boljšega prepoznavanja naše dejavnosti in povezovanja s stroko poglavitna skrb za zagotovitev stalnih virov financiranja.

Prof. dr. Irena Keber, dr. med.

 

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.