Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Psihonevroimunologija - kvantni preskok v razmišljanju

Mišljenje je funkcija, ki jo prvenstveno pripisujemo človeku – kroni stvarstva. Naša sposobnost mišljenja pa (pre)pogosto ni v sozvočju z zavedanjem, natančno tako, ko dandanes v ekonomiji profit presega gospodarsko rast. V svoji knjigi Kapital je to izvrstno opredelil Thomas Piketty in je postala ekonomska biblija razvitega sveta, navkljub številnim kritikam. Zanikanje je pač prva faza v sprejemanju dejstev.

Psihonevroimunologija je najmlajša medicinska veda, ki opisuje naravne človekove telesne procese in preučuje medsebojne vplive psiholoških procesov, živčnega in imunskega sistema človeškega telesa.  Je predmet intenzivnega znanstvenega preučevanja zadnjih petnajstih let.
Moderna medicina zelo dobro pozna bolezni, vendar bore malo ve o samem zdravju. Njena usmeritev je zlasti reševanje trenutnih problemov in bolezenskih stanj, ki se porajajo sporadično in nezadržno rastejo. V nasprotju z večino drugih strok, psihonevroimunologija preučuje naravne psihofizične, biokemične in fiziološke principe človeškega telesa, jih spremlja tako v bolezenskih stanjih kot pri zdravem človeku in tako lahko razmeji motnje v telesnem sistemu.

Osredotočenje na psihonevroimunologijo lahko primerjamo tudi s tekom čez ovire. Vsaka posamezna ovira ali medicinski problem si vsekakor zasluži vso pozornost, vendar tako kot tekač ne sme izgubiti cilja, če ga želi doseči, tudi mi ne smemo pozabiti na vitalno zdravje. Zavedanje tega procesa je ključno, kajti zavest je nekaj, s čimer naša psiha (duša) usmerja  naša telesa, in zgolj človek, ki se tega zaveda, je lahko srečen in zdrav. Žal večina vozi vzvratno.

V nasprotju s splošnim prepričanjem  je zavedanje (Prebujanje) čustveno popotovanje, in ne miselno.  Naš um je sicer naše najmočnejše orodje, če ga seveda znamo uporabljati in nam omogoča strateški pristop, ki je vsaj znosen, če že ne prijeten, ko se zjutraj spravljamo iz postelje. Zavestni um je učinkovit pri postavljanju ciljev in povsem neuporaben pri njihovem uresničevanju. To funkcijo ima naš nezavedni um – naše telo.

Pred leti sem imela priložnost, da sem spoznala Petra Russla, fizika, psihologa in avtorja številnih člankov in knjig , ki so prevedene tudi v slovenščino:  Knjiga o možganih, Ustvarjalni menedžer, Sedaj, Od znanosti do Boga. Svoje delovanje je posvetil preučevanju zavesti  in je seveda drastično vplival na moje pojmovanje sveta. Že v času mojega študija humanistične psihologije v Angliji in kasneje ob njegovih obiskih v Sloveniji so se mi kvanti priljubili, čeprav je bila kvantna fizika takrat še zgolj hipoteza. Med osnovne fizikalne postulate jo je nekoliko kasneje uvrstil kvantni fizik Anton Zeilinger

Anton Zeilinger
je poznan po svojem pionirskem delu s področja kvantne informacije in svojega spoznanja o teleportaciji kvantov s fotoni, kar predstavlja višek v spoznanjih moderne fizike. Tako kot je eden izmed osnovnih postulatov mehanske fizike: energija ne more nastati iz nič  niti se ne more uničiti, je osnovni postulat kvantne fizike: med informacijo in realnostjo ni razlike.

Peter Russell je v svojem delu utemeljeval, da je v moderni znanosti Zavest enako pomembna kot prostor, čas in materija, čemur je trenutno podrejena glavna znanstvena srenja. Po njegovem celo bolj, ker imamo vsi misli oziroma razmišljamo. Spraševal se je, kako lahko možgani ali materija proizvajajo zavest?

Svojo teorijo o zavesti utemeljuje z dvema osnovnima postulatoma trenutne znanosti, ki jo spravlja v absurden položaj:
1.    ker vsi razmišljamo, ne moremo o tem podvomiti,
2.    ne znamo si razložiti, kako nastane zavest.

Iz tega sledi, da je zavest v vsem in vse je zavest. Ali z drugimi besedami, vse kar vemo ali izkusimo, nastaja v naših mislih. Vleče korelacijo s svetlobo, ki tudi presega prostor, čas in materijo. Peter Russell trdi, da to, kar klasična fizika opisuje kot svetlobno hitrost, dejansko sploh ni hitrost, temveč razmerje/odnos med prostorom in časom. Na 299792458 m pridobimo 1 sekundo.

Planckova konstanta (h = 6,6260693 x 10 -34 Js) opisuje kvant akcije in je bila podana na osnovi sevanja črnega telesa in sama po sebi ne opisuje energije. Iz tega sledi, da je tudi foton enota za akcijo in ne energijo med dvema točkama, zato tudi foton nikamor ne potuje. Čas in prostor kolabirata.

Identični proces poteka v procesu zavedanja pri posamezniku, ki ima pogum (ljubezen je pogum), da se spusti v globino svoje duše, ki jo sestavljajo miselne naravnanosti in čustvena izkustva iz preteklosti, ker jo želi spoznati s pomočjo lastne volje in odločitve.

Fotoni so kvanti elektromagnetnega polja in po zgoraj navedeni kvantni teoriji fotoni zgolj izmenjajo akcijo. Tudi živa bitja sevajo biofotone in lahko v procesu zavedanja obrnejo informacijo/zaznavo v binarnem sistemu  »0-1« oziroma iz nezavednega v zavedni del. Zavednemu delu običajno rečemo logika, nezavednemu pa ekstrasenzorna percepcija, ker se odvija na nivoju telesa, dejansko pa se je zaveda zelo malo ljudi. Še manj ljudi, pa uspe oba dela združiti v ustvarjalnem procesu življenja in stabilni osebnostni strukturi.

Enostavno gledano gre za seks na nivoju fotonov! Tako kot se pri seksu zgolj pogrezamo drug v drugega, združimo in pozabimo na prostor in čas, se isto zgodi na nivoju fotonov v kvantni fiziki. Tako med materijo in umom ni razlike, izmenja se zgolj energija, ki pa ne more nastati iz nič, niti se ne more uničiti in spet smo nazaj pri navadni mehaniki.  Ker živimo v času in prostoru, razcep med umom in telesom sicer obstaja, vendar imamo sposobnost preseči ta razcep z zavedanjem, zato razcepa hkrati ni! Iz leve presedlamo v desno hemisfero.

S stališča opazovalca svetloba potuje s svetlobno hitrostjo in prečka prostor in čas ter se obnaša kot delec ali valovanje, odvisno od zunanjih pogojev. S stališča svetlobe pa ta nikamor ne potuje – je stalno prisotna (vrti se le Zemlja), zato je tudi svetloba prva manifestacija Absoluta ali singularnosti, kot temu pravi fizika. Na koncu je vse energija.


Če preskočimo s stališča svetlobe nazaj na zavedanje človeka, je naša odločitev (vedno je binarna, kajti vedno je črna ali bela) po integriteti ali zavedanju misli, čustev in telesa odločilna pri našem doseganju zdravja in zadovoljstva v življenju. Povsem logično je torej, da je zavest nekaj, kar omogoča naši psihi, da usmerja naša telesa. Če se človek tega procesa začne zavedati  s svojim odprtim umom, ki ima sposobnost samorefleksije, je lahko zdrav in srečen. Torej bistven je človek v svojem zavedanju, zlasti ko spozna, da mora najprej biti to, kar je, nato pa delovati v smeri, za katero se odloči, da ima to, kar želi. Med drugim tudi zdravje. Obratno žal ne gre! Nasprotuje logiki in znanosti, ki jo predstavlja fizika.

Vsi simboli (tudi knjige) so dejansko zgolj način vstopa v nezavedno oziroma v globine naše psihe, o čemer pa je zelo veliko pisal Jung. Ker pa smo vsi med seboj povezani, kajti oba postulata fizike veljata, vplivamo drug na drugega (Alan Watts). Fizika pa sodi tudi med bazične znanosti v medicini, zato naj spet zaključim z njo: tako kot ljudje, so tudi elektroni vedno v parih in z dovajanjem energije lahko zarotiramo enega, pa se bo v isti smeri zavrtel tudi drugi, četudi jih razdvojimo in je  eden v Ljubljani ter drugi v Ameriki. Energija namreč nima predznaka, tako se tudi mi sami lahko odločamo in usmerjamo svoja življenja v skladu s svojim zavedanjem v smeri, ki smo jo izbrali.

Ker je v osnovi vse energija, si fotone svetlobe lahko predstavljamo kot uvide, ki jih imamo v življenju in jih spravljamo v vsakdanjo prakso v ustvarjalnem procesu. Kaj je nastalo prej: zavest ali materija? Peter Russell trdi, da sta se v evoluciji razvijali sočasno. Kaj je bilo torej prej: kura ali jajce?

Dejstvo je, da za življenje potrebujemo petelina ali zavedanje svojih obeh hemisfer, in ne moremo zanikati ene. Tako kot pri Planckovi konstanti  0 preide kvantna mehanika v običajno mehaniko, lahko človek, ki se sprosti in mu prostor in čas kolabirata v užitek – v »nirvano« z uporabo različnih veščin: npr. šport, meditacija … oz. praznenje in polnjenje baterij, kot običajno rečemo -  doseže kvantni preskok v mišljenju. V določeni točki oba procesa postaneta sinhrona, kajti gre za odnos med prostorom in časom, ker smo v svojem bistvu zgolj zgoščena svetloba in vplivamo drug na drugega. Zavedno ali nezavedno. Izbira, ki jo ima sleherni v svojem življenju. Poleg razuma potrebujemo namreč tudi abstrakten um, ki je sposoben zrcaljenja in samospoznavanja. Zato me včasih zaskrbi, da je glede na razmere v slovenski družbi čustvena inteligentnost večine slovenske inteligence na  globokem dnu.

Avtor: Mateja Hafner, dr.med.

Za vse, ki želijo izvedeti več o kvantnem preskoku v svoji zavesti priporočam, da si ogledajo spletno stran Petra Russlla, fizika, psihologa in avtorja številnih člankov in knjig , ki so prevedene tudi v slovenščino:  Knjiga o možganih, Ustvarjalni menedžer, Sedaj, Od znanosti do Boga in so na razpolago v Spletni knjigarni Zase.si.

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.