Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Psihobiotiki - probiotiki, kot vplivajo na naše počutje in vedenje

Predklinične študije namreč nakazujejo, da je s spremembo črevesnega bakterijskega ekosistema, imenovanega črevesna mikrobiota povezano tudi depresivno razpoloženje. V črevesju odraslega človeka je približno 1 do 2 kg bakterij. In čeprav je zdravo staranje povezano z raznoliko paleto mikroorganizmov, imajo posamezniki, ki se starajo na nezdrav način, resnično manjši razpon raznolikosti bakterij. Ugotovitve zadnjih raziskav kažjo, da se probiotiki lahko uporabljajo kot možna alternativna terapija pri zdravljenju depresije in drugih duševnih motenj.

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli študije, ki so proučevale učinek t.i. psihobiotikov oziroma živih organizmov pri pacientih, ki se zdravijo zaradi duševnih motenj. Številne predklinične študije so ugotovile povezavo med specifičnimi probiotiki in njihovim blagodejnim učinkom na vedenje. Kot pravi Ted Dinan, profesor psihiatrije na University College Cork na Irskem, pacienti neradi jemljejo antidepresivna zdravila, zato so tako zvani psihobiotiki dobra alternativa medikamentozni terapiji. Psihobiotiki sodijo v skupino dobrih bakterij, ki lahko povečajo mikrobno raznolikost in ugodno vplivajo na zdravljenje določenih simptomov depresivnega razpoloženja.

Ne glede na maloštevilčnost študij opravljenih na ljudeh, le te nakazujejo pozitivne učinke na človekovo vedenje. Tako so posamezniki, ki so 30 dni uživali probiotike (Lactobacillus helveticus R0052 plus B longum), poročali o nižji ravni stresa in nivoja kortizola v urinu, v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala placebo. To trditev potrjuje tudi študija, ki je pokazala, da so tisti, ki so dnevno uživali probiotični jogurt v obdobju treh tednov, poročali o izboljšanju razpoloženja.

Probiotiki so žive bakterije, ki pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro. Dandanes velja, da imajo ti mikroorganizmi pozitiven učinek na prebavni trakt. Njihovo jemanje je priporočeno zlasti po uporabi antibiotikov, ki ubijajo tako »slabe« kot  »dobre« bakterije. Termin psihobiotik je rezultat nedavnih študij, ki ugotavljajo morebitno povezavo med probiotiki in vedenjem. Te koristne bakterije so sposobne proizvajati nevroaktivne snovi, kot sta gama-aminobutirična kislina (GABA) in serotonin, ki delujeta na osi možgani-črevesje.

Študija bolnikov s kronično utrujenostjo je pokazala, da so tisti, ki so 3-krat dnevno užili aktiven sev bakterij Lactobacillus casei, pomembno izboljšali rezultate pri meritvah anksioznosti, v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejela placebo.

Vendar pa je zaradi pomanjkanja študij, težko povleči konkretne zaključke. Kljub temu, je na tej točki jasno, da ima od velikega števila domnevnih probiotikov, le majhen delež vpliv na vedenje in se ga lahko označi s terminom psihobiotik. Na tem področju obstaja potreba po študijah z večjimi vzorci in kontrolnimi skupinami, ki bi lahko potegnile jasne ugotovitve o koristnosti probiotikov pri zdravljenju duševnih motenj ter specificirale vrsto učinkovitih psihobiotikov. Kljub temu bi bilo uvajanje psihobiotikov kot ene izmed metod zdravljenja duševnih obolenj dobra podporna terapija dosedanji medikamentozni terapiji.

Rezultat dela je obširen pregled nedavnih študij, ki se navezujejo na mikrobiološko os možgani-črevesje in povzetek ugotovitev, ki nakazujejo na zmanjšanje anksioznosti in izboljšanje depresivnega razpoloženja zlasti po vnosu dveh vrst bakterij, in sicer Bifidobacteria ter Lactobacilli. Kot izpostavita Burnet W. J. Philip in Cowen J. Phillip, strokovnjaka iz oddelka za psihiatrijo na University of Oxford v Veliki Britaniji, so raziskovalci uspeli vzpostaviti uspešno osnovo za analizo mikrobiote in duševnih obolenj ter uporabo t.i. psihobiotikov pri zdravljenju tovrstnih bolezni. Avtorja se strinjata z Dinanovimi zaključki o vplivu prehrane na ravnovesje med dobrimi in škodljivimi bakterijami in poudarita veliko verjetnost, da lahko s prehrano vplivamo na bakteriološko komunikacijo z možgani, kar je ena izmed poti, preko katere lahko psihobiotiki sprožajo svoje psihotropne učinke. Psihobiotiki tako delujejo protivnetno in zmanjšajo aktivnost stresne osi (hipotalamus-hipofiza-suprarenalka; HHS os).

Če povzamemo, je uporaba psihobiotikov zagotova tehtna odločitev, saj je razvoj in aplikacija probiotikov v regulativnem smislu enostavnejša metoda od medikamentozne terapije. Ugotovitve je podprl tudi John Krystal, urednik publikacije Biological Psychiatry ter vodja oddelka za psihiatrijo na Yale University, ki pravi, da so tovrstne študije odprle nove možnosti pri zdravljenju depresije.

Dinan TG, Stanton C, Cryan JF. Psychobiotics: A Novel Class of Psychotropic. Biological Psychiatry 2013; 74 Suppl 10: 275-82.



Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.