Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Moje pravo življenje

Rodila sem se pred 63 leti v Ljubljani. Oče je bil delavec, mati pa gospodinja.  Imela sem veliko starejša brata, ki sta si zgodaj ustvarila družini in se odselila. Bila sem bolehen otrok, s pogostimi prehladi in anginami, pa tudi s hudim vnetjem srednjega ušesa. Oče je bil zaradi dela cele dneve odsoten, mati pa je opravljala hišna in gospodinjska dela. Pogosto sem ji pri tem pomagala, kasneje pa sem prevzela tudi »moška dela«. Oče je bil priden delavec, vendar je z leti vse pogosteje pogledal v kozarec. Razprtije med staršema so bile pogoste in mati je začela bolehati za  astmo in revmatoidnim artritisom. Tako sem morala prevzeti še njena dela. V šoli sem bila pridna učenka. Zaradi mamine bolezni in očetovega popivanja sem se od sramu zapirala pred ostalimi otroki. Sošolcev sem se izogibala in njihovih iger se nisem udeleževala. Moje življenje je teklo v skrbi za bolno mamo in za gospodinjstvo.

Po končani osnovni šoli sem nadaljevala na gimnaziji. Starši so bili vedno bolj nebogljeni in so potrebovali vso mojo pomoč. Postajala sem depresivna, zaprta vase, brez prijateljev in  topline soljudi. Želela sem si pohvale, zato sem pridno delala in se učila. Vendar je bilo pohval v zvezi z mojim delom zelo malo. Zlasti mati me je pogosto opozarjala, da je  skrb za starše moja dolžnost.

Po maturi sem nadaljevala študij na fakulteti, diplomirala in se zaposlila. Med tem mi je umrl oče. Delo, ki sem ga opravljala v službi, me je radostilo in tudi razbremenjevalo težkih misli, zato sem v službo rada hodila. Doma pa sem prevzela vlogo negovalke nepokretne matere. Pravo življenje zame ni obstajalo, dokler se mi ni rodil zunajzakonski sin. Odtlej  sem njemu posvečala vse svoje misli, čas in življenje.
Vendar sem bila pri njegovi vzgoji preveč zahtevna, dosledna in nerazumevajoča. Bila sem mrka, smeha in zabave nisem poznala. Pridobivala sem na teži, se zdravila zaradi depresije, bolelo me je v vratu in ramenih zaradi poškodbe vratnih vretenc. Po odhodu v pokoj pa so se začele močne vrtoglavice. Iskala sem zdravniško pomoč, hodila na preglede. Življenje mi je postalo ena sama muka.

Na  veliko srečo sem izvedela za Inštitut za preventivno medicino in zdravnico Hafnerjevo. Dolgo časa sem odlašala z obiskom njene ordinacije in iskala pogum … Pred enim letom sem ta prag le prestopila. Dr. Hafnerjeva se mi je  zdela resna in stroga, vendar sem kmalu ugotovila, da lahko okrevam samo z njeno pomočjo.

Redno, vsak torek, sem obiskala njeno ordinacijo. Po programu sem začela z vsakodnevno enourno hojo, s pravilnim 20-minutnim fiziološkim dihanjem, s pitjem vode (2,5–3 l na dan), s poslušanjem same sebe, z zdravim prehranjevanjem, s pravilno razporejenimi obroki, z branjem potrebne literature, reševanjem delovnih nalog  . . . Seveda mi je dr. Hafnerjeva  ves ta čas vlivala voljo in me podpirala. Naučila sem se veščin pri premagovanju težav. Še več, spoznavala sem, da mi postaja vsakodnevni ritem življenja všeč in da mi brez gibanja ali pravilnega dihanja nekaj v tistem dnevu manjka. Vrtoglavica se  je  pojavljala vse redkeje, vedno bolj sem zaupala vase, verjela sem, da zmorem, postala sem vedra, nasmejana in družabna.

Pri vsakem obisku so me stehtali, izmerili pritisk, utrip srca, obseg okrog  pasu. V enem letu ali bolje v zadnjem letnem preseku sem že izgubila 14 kg.

Ugotovila sem, da obstajam,  da se moram zdraviti in poskrbeti sama zase. S prihodom na Inštitut se je začelo MOJE PRAVO ŽIVLJENJE.  Počutim se, kot bi se ponovno rodila.
Iz srca sem hvaležna osebju Inštituta, posebno pa dr. Hafnerjevi za potrpežljivost, razumevanje in podporo …

Marjetka




Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.