Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Zmožnost za delo po srčnem infarktu in operaciji srca

Pomemben pokazatelj uspešnega okrevanja po srčnem infarktu ali operaciji srčnega žilja je vrnitev bolnika na delo.  Večina bolnikov se  lahko ponovno zaposli, vendar pa je  delanezmožnost in invalidnost  pri teh bolnikih razmeroma  velika. Tudi ob sedanjem sodobnem zdravljenju se ne zaposli vsaj tretjina bolnikov. Vračanje na delo je namreč zapleten proces, ki ni odvisen zgolj od posameznega dejavnika in ne zgolj od zdravstvenega stanja. Nanj v veliki meri vplivajo tudi socialne okoliščine  in  psihološki dejavniki.  

Primer bolnika: 55-letni moški, kadilec,  s hipertenzijo in zvečanim krvnim holesterolom,  je prišel na pregled za oceno delovne sposobnosti, leto in pol po prebolelem srčnem infarktu. Potek infarkta je bil brez zapletov. Pol leta po infarktu se je stanje poslabšalo, pojavile so se ponovne bolečine za prsnico pri majhnih obremenitvah. Po drugem posegu je bil ambulatno rehabilitiran. Začel je s postopki sekundarne preventive, opustil je kajenje, postal redno telesno aktiven, redno je jemal vsa predpisana zdravila. Devet  mesecev po infarktu so mu zaključili bolniški stalež. Kot samostojni podjetnik je ponovno začel delati kot šofer tovornjaka na mednarodnih progah. Čez zimo pa je imel pri delu kar precej  težav, ko je v mrazu natovarjal tovornjak s tovori težkimi tudi do 40 kg. Zaprosil je za nadaljevanje bolniškega staleža in za ocenitev invalidnosti, ker se ni čutil več sposobnega opravljati svojega dela. Pri kardiološkem pregledu za oceno delazmožnosti so ugotovili, da ima bolnik prekomerno telesno težo,  krvni tlak je bil normalen, krvni holesterol prav tako. Opravili so obremenitveno testiranje na tekočem traku, obremenitev je bila prekinjena pri 6 MET zaradi pojava težkega dihanja in utrujenosti, ni pa bilo bolečin za prsnico, niti znakov obremenitvene miokardne ishemije ali motenj srčnega ritma. Ultrazvočna preiskava je pokazala normalno delovanje srca in srčnih zaklopk. Zdravnik je ocenil,  da bolnik ni več sposoben opravljati sedanjega dela, ker je znatno ogrožen pred ponovnim koronarnim dogodkom in ker zato ogroža tudi druge udeležence prometa. Bolnik bi lahko ostal šofer, vendar pa ne bil smel več voziti tovornjaka na dolgih poteh, niti ne sme več dvigovati bremen težjih od 20 kg.

Ocena delovne sposobnosti je pomemben del  klinične obravnave bolnika po miokardnem infarktu in po srčni operaciji in jo opravi zdravnik, ki vodi bolnika med procesom rehabilitacije. Ko bolniku, ki je prebolel srčni infarkt ali bil operiran na srčnem žilju, svetujemo, kakšno delo lahko opravlja, moramo dobro poznati njegovo zdravstveno stanje in  njegovo ogroženost pred morebitnimi ponovnimi koronarnimi dogodki na eni strani ter delovne pogoje na drugi strani.  

Zdravstveno stanje in ogroženost opredelimo s kliničnim pregledom ter kardiološkimi preiskavami. Med preiskavami sta  zlasti pomembna obremenitveno testiranje in ultrazvočna preiskava srca.
Z obremenitvenim testiranjem na kolesu ali tekočem traku ocenimo bolnikovo telesno zmogljivost in  odkrivamo znake slabe prekrvljenosti srčne mišice (miokardna ishemija) in nevarne motnje srčnega ritma, ki jih lahko sproži fizična obremenitev. Ultrazvočna preiskava pa nam da podatke o delovanju srca.  

Za oceno delazmožnosti je pomembna natančna ocena delovnega mesta. Poznati moramo tako fiziološke kot psihološke obremenitve, ki jih določeno delo predstavlja za bolnika. Na srčnožilni sistem vplivajo  vrsta dela, njegove energetske zahteve in trajanje, okoljski pogoji  in z delom povezan psihološki stres.

Primeren čas ponovne zaposlitve je odvisen od že zgoraj navednih dejavnikov. Po miokardnem infarktu in srčni operaciji bi se lahko bolniki zaposlili v 6 do 12 tednih, po koronarni angioplastiki pa še hitreje.

Ogroženost koronarnih bolnikov za telesni napor

Majhna ogroženost: koronarni bolniki s stabilno klinično sliko
•    odsotnost simptomatike pri zmernih obremenitvah
•    odsotnost pomembnih motenj srčnega ritma v mirovanju in med obremenitvijo
•    telesna zmogljivost  6 MET ali več pri obremenitvenem testiranju
•    odsotnost  miokardne ishemije ali angine pri obremenitvenem testiranju  pri obremenitvi 6 MET ali manj 
•    primeren dvig sistoličnega krvnega tlaka med obremenitvijo
Zmerna do znatna ogroženost:
•    simptomi (angina pektoris, težko dihanje) pri lažjih in zmernih obremenitvah
•    telesna zmogljivost pri obremenitvenem testiranju manj kot  6 MET
•    nastop miokardne ishemije ali angine pri obremenitvenem testu pri obremenitvi manj kot 6 MET
•    padec sistoličnega krvnega tlak pod izhodno vrednostjo v mirovanju
•    nevarne motnje srčnega ritma  med obremenitvijo
Velika ogroženost: koronarni bolniki z nestabilno klinično sliko
•    nestabilna miokardna ishemija
•    nekompenzirano srčno popuščanje
•    neobvladane nevarne motnje srčnega ritma
(MET= metabolični ekvivalent, 1 MET =  telesna poraba 3,6 ml kisika na min)

Prof. dr. Irena Keber, dr.med. 


 

 

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.