Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Psihološki dejavniki pri rehabilitaciji bolnikov po miokardnem infarktu

Psihološki procesi ob prebolevanju miokardnega infarkta in med okrevanjem

Številne raziskave so pokazale značilno časovno zaporedje psihološkh odgovorov med  prebolevanjem miokardnega infarkta: zanikanje in oklevanje ob nastopu infarkta, anksioznost prve dni po infarktu, kratko obdobje evforije, ponoven nastop  anksioznosti in depresije v subakutnem obdobju in  kasneje nastanek kroničnih psihičnih motenj.

Akutno obdobje
Večina bolnikov, ki doživi miokardni infarkt, je slabo pripravljena na akutni dogodek in ne razpozna pravega pomena težav. S hitrim prihodom v bolnišnico bi lahko preprečili vsaj 50 % smrti zaradi akutnega miokardnega infarkta. Napačna razlaga težav in oklevanje pri iskanju zdravniške pomoči ni značilna samo za bolnike, ki so doživeli prvi miokardni infarkt, pač pa tudi za tiste, pri katerih gre za ponovni infarct. Ob sprejemu v bolnišnico je v prvih 24 urah prevladujoč psihološki odziv anksioznost, ki traja pri več kot polovici bolnikov še drugi in tretji dan po sprejemu v bolnišnico. V tem obdobju bolniki potrebujejo psihološko podporo. Tako lahko anksioznost omilimo, vplivamo pa tudi na dolgotrajne psihološke prilagoditve  in celoten potek rehabilitacije. Zato je koristno, da se rehabilitacija prične čimbolj zgodaj.

Rekonvalescenca
Po odpustu iz bolnišnice je  pri večini bolnikov prisotna anksioznost in depresija. Gre za normalen odziv na hudo bolezen, ki je ogrožala njihovo življenje. Šele sedaj večina bolnikov svoja doživljanja tudi pokaže. Mnogi so vzdražljivi in vzkipljivi, čustveno labilni, nekateri obtožujejo svoje najbližje, da so krivi za njihovo bolezen, trpinčijo okolico in zahtevajo, da se jim vsi prilagajajo.
Drugi možni psihološki odziv  ob odpustu je minimalizacija oziroma zanikanje bolezni, ki se pojavlja pri približno četrtini bolnikov.  Nekateri smatrajo zanikanje kot koristen obrambni mehanizem, ki bolnikom pomaga pri premagovanju problemov. Tak odziv naj bi zmanjšal umrljivost,  pospešil okrevanje in izboljšal dolgoročno psihosocialno prilagajanje. Zmerna raven zanikanja pri dobro informiranem bolniku je koristna kratkoročna strategija za premagovanje težav. Predstavlja pa problem, če vodi do odklanjanja zdravljenja in sekundarnih preventivnih mer.

Kronične psihične motnje
Leto dni po  prebolelem miokardnem infarku potrebuje psihiatrično pomoč 20% do 35 % bolnikov zaradi klinično izražene anksioznosti in depresije. Najboljši čas, da odkrijemo bolnike, pri katerih se bodo razvile kronične duševne motnje, je 6. do 12.  teden po infarktu. Približno dve tretjini bolnikov,  ki so anksiozni po 3 mesecih po infarktu, ima enake psihične motnje tudi  po enem letu. Psihološke motnje zmanjšujejo kvaliteto življenja in delovno sposobnost ter pomembno vplivajo na preživetje.  

Po infarktu se pogosto pojavljajo težave, ki smo jih nekoč označevali kot nevrocirkulatorno astenijo oziroma srčno nevrozo. Bolniki s takimi motnjami se pretirano opazujejo in so prestrašeni že zaradi nepomembnih težav, zlasti pa pretirano reagirajo na različne senzacije v prsem košu. Iščejo vedno nove in nove simptome in to končno pripelje do vedno hujše tesnobnosti in vse večje nesposobnosti za vsakodnevno življenje.

Pri večini  bolnikov se prekomerna usmerjenost na lastno telo počasi izgubi, pri nekaterih pa se težave stopnjujejo in lahko privedejo do paničnih atak. Pogosto vodijo panične atake do urgentnih sprejemov v bolnišnico. Taki bolniki povzročajo zdravnikom hude preglavice, pogosto je težko tudi zdravnikom razločiti, kdaj gre za psihološke dejavnike in kdaj dejansko za organsko bolezen.

Kvaliteta življenja
Pri mnogih bolnikih se po infarktu zmanjša kvaliteta življenja. Večinoma temu niso vzrok telesne posledice infarkta, ampak duševno stanje in pa tudi druge spremembe v bolnikovem življenju, kot je izguba delovnega mesta, manjša delovna sposobnost, okrnjeno udejstvovanje v različnih dejavnostih, seksualni in zakonski problemi.

Delazmožnost
Kljub napredku pri zdravljenju miokardnega infarkta, ki je zelo izboljšalo prognozo teh bolnikov, je pri bolnikih po prebolelem miokardnem infarktu še vedno velik problem dolgotrajna bolniška odsotnost, velika stopnja invalidnosti in zmanjšanje delazmožnosti, kar  predstavlja za družbo velik ekonomski problem. Pri nekaterih so razlogi za delanezmožnost objektivni, kadar gre za poklice,  kjer je potrebno brezhibno zdravje (npr. piloti ali vozniki težkih vozil).  Tudi fizični delavci s težkim fizičnim delom se ponavadi ne vrnejo na svoje delovno mesto. Zelo pogosto pa so vzrok delanezmožnosti duševne motnje in socialni dejavniki in ne bolezen srca.

Družinski in partnerski odnosi
Prebolevanje srčnega infarkta ne pušča duševnih posledic samo pri bolniku, ampak močno vpliva na duševno stanje partnerja in odnose v družini. Pogosto bolnikov partner doživlja še hujši čustveni pretres, kar po drugi strani vpliva tudi na psihični izid pri bolniku samem.

Težave s spolnostjo
Težave s spolnostjo so po infarktu pogoste, različne raziskave so pokazale, da se  pojavljajo  pri 10 % do 60% bolnikov.  Vzroki so  psihološki in fiziološki. Bolniki navajajo kot vzrok zanje utrujenost, strah, zmanjšan libido, nastop bolečine v prsih in erektilno disfunkcijo. Motnje v spolnosti se pojavljajo tudi pri ženskih bolnicah. Pogosto je težko ločevati fiziološke od psiholoških vzrokov spolnih težav. Številni bolniki in njihovi partnerji se bojijo spolnih odnosov. Naloga rehabilitacijske ekipe je, da bolnika pouči, da so različni strahovi pred spolnimi odnosi neutemeljeni.

Priporočila za psihološko obravnavo med rehabilitacijo po miokardnem infarktu
Psihološka podpora bi se morala pričeti že v akutnem obdobju  takoj po sprejemu v bolnišnico in se nadaljevati v akutnem in rekonvalescentnem obdobju. Bolnike moramo na razumljiv način poučiti o bolezni, o načinu življenja, ki varuje pred ponovitvijo bolezni in se pogovoriti o bojaznih in strahovih, ki jim preprečujejo vračanje v normalno življenje. V poteku rekonvalescence moramo  z bolnikom in svojci izdelati načrt, kako se bo bolnik vrnil k prejšnjim aktivnostim.

Psihološka podpora bi morala biti del celovite rehabilitacije, saj z njo dosežemo hitrejše vračanje v normalno življenje, vplivamo pa tudi na preživetje. Med metodami so se za psihološko rehabilitacijo po infarktu uveljavile  različne relaksacijske tehnike, tehnike za premagovanje stresa, vedenjsko kognitivna terapija, svetovanje in psihoterapija.

Prof. dr. Irena Keber, dr.med.

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.