Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Romantičen večer z Meganom

Mateja Hafner

Takole je bilo! Po dejstvih napornega tedna zopet po veliko letih stopam v svet sanj – svet romantike. Romantika je vsaj v mojem primeru sila raztegljiv pojem. Do tega me vedno znova pripravi moj poskočni konjiček – Megane, s katerim imava prav poseben odnos, ki se giblje vse od oboževanja do sovraštva. Oboževan je namreč, kadar po vseh teh letih še vedno dela, kri pa mi zavre, ko me pusti na cesti, vso nemočno in preplašeno v petek zvečer, ko ni naokrog prav nobene duše, kateri bi lahko potožila. Telefona pa tudi ne upam prav pogosto zavrteti in klicati svoje zveste prijatelje, vsaj ne v petek zvečer, ko ima vsak rad svoj mir.


Pa se vseeno opogumim in kličem našega hišnika Milana, ki ima avtomobile v palcu, če že ne v mezincu in me je že ničkolikokrat rešil iz številnih tehničnih zagat. Ob jutranjih kavah sem se mnogo naučila o svečkah, štarterjih, pa tudi žebljih, cementu, svedrih in podobnih zadevah, ki pogosto ne rojijo po ženskih glavah, velikokrat pa se izkažejo za zelo koristne. Naš hišnik ima težave s hrbtenico, zato storitve včasih kompenzirava, čeprav že nekaj časa prednjači in me pušča z občutkom hvaležnosti.
Pa sva spet enkrat, s pomočjo njegovega sina, kateremu je za romantičen večer v dvoje prepustil svoj avto, porivala mojega Megana. Hudir sam ne vžge več, niti ko ga proseče nagovarjam in rotim naj vsaj še malo zdrži. Pa se ne da pregovoriti in dela po svoje. Tako Milanu, ki ima zelo razumevajočo ženo za vse moje zagate, ne preostane drugega, kot da kot pravi kavalir pokliče ženinega sorodnika mehanika, ki drugače dela kot varnostnik na Inštitutu Jožefa Štefana, v petek zvečer, ko ima še moj kavalir rad svoj mir. In smo spet v troje – Jaz in  moj Megane ter Milan kavalir.  


Šrečo imam, da je šraufanje avtomobilov komu hobij in popoldanska obrt, zlasti v petek zvečer – še enemu Milanu. Tokrat je šel štarter, brez njega pa res ne gre. Problem je v tem, da je vedno nekaj in Megane postaja sila nezanesljiv. Tako sem, kot v vsakem dolgoletnem odnosu postavljena pred izbiro – kaj in kako naprej? Megan je ostal v mehanični delavnici, jaz pa sem z dvema kavalirjema, dvema Milanoma pila planinski čaj in si želela nazaj v planinski raj – domov na Gorenjsko, kjer sem kot sanjavo dekle preživela svoje otroštvo. Vseeno je bilo lepo na čaju, ko se zaveš, da človečnost še ni izmrl pojem, ko je čas, ki ga nekdo nameni drugemu dragocen in ko imamo prijatelje, ki jim zaupamo in nam stojijo ob strani.


In moj novi avto je prestopil v svet sanj, ki se kot popek vrtnic, ki jih imam pogosto v vazi, odpira navzven. Ker je svet sanj intima vsakega posameznika, ki jo deli s tistimi, ki jih ima rad, tudi moj novi avto potrebuje še nekaj sanjarjenja preden bo v celoti vstopil v svet dejstev. Pluti po realnosti od sveta sanj do sveta dejstev je včasih hudo zapleten proces, velikokrat pa tudi drag. Včasih celo mističen, ko takole zjutraj, ko ne morem spati zrem skozi okno v meglice, ko se igrajo v svojem čarobnem plesu na jasi pred gozdom.


Adieu Megane!

Ljubljana, 4. februar 2008

 

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.