Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Letno vsebinsko poročilo 2009

 

 

Pismo direktorice

Kriza ali izziv!

Ko se oziram nazaj, na preteklo leto in delovanje, sem se skoraj vsak dan vprašala. Se splača? Vse te ure, ki jih presedim v ambulanti ali popoldan ter čez vikende za papirji, ki jih zahteva protokol. Ne ustreza mi protokol, ki je samemu sebi namen, a če brez tega ne gre, sprejemam nujnost in zahtevnost sistema, ki omogoča varnost in pravičnost. Posebej zato, ker je odsotnost sistema varnosti, pravičnosti in stabilnosti med poglavitnimi obremenitvami, ki pritiskajo na psihosomatske paciente, da ne zmorejo brez strokovne pomoči  stopiti na pot izboljševanja zdravja. To je moj miselni proces, ko se zavedam vlog, hkrati pa si želim, da bi speljali strategijo, ki smo si jo na Inštitutu zadali v tem letu.

Ne morem, da ne omenim sodelavcev, vsi prav vsi, so dali od sebe več, kot bi bilo potrebno. Zakaj? Ker so v polnosti predani delovanju in se zavedajo, da morajo najprej biti to kar so in so izjemni ljudje, da lahko delujejo v smeri, ki si so jo začrtali. Tako in zgolj tako imamo to, kar si želimo. Zahteva iskrenost do sebe in to je največ, kar lahko naredimo za drugega.  Kako nas v tem vidijo drugi je njihova izbira. Razlikovati med naivnim otroškim vedenjem in spontanim ter predanim služenjem sočloveku , je osnova človeškega dostojanstva. In pa tega, da smo ljudje, ki opazimo sočloveka v stiski. V tem se krešejo naše meje in vprašanje, kje so meje? In ali jih smemo prestopati? In kdaj jih smemo? Ponavadi so ljudje sami tisti, ki nam v svojem odzivu, določijo te meje. In nimamo izbire. Moramo jih upoštevati, ker drugače ni dogovora, ki je tudi del osnov medčlovečkega sporazumevanja, ko želimo izpeljati zastavljene cilje.

Postavljanje ciljev, tako osebnih kot poslovnih pa je nekaj s čemer znamo svoja otroška hrepenenja in sanje uresničevati in jih umestiti v družbena dogajanja v katerih živimo. Takrat nas ne pesti toliko težav  modernega časa, za katera zgolj medicina ne pozna odgovora, mi pa nismo opremljeni z veščinami, da bi jim bili kos.

 Kot mladi zdravnici, se mi je psihologija vedno zdela tako subjektivna znanost. Dalj, ko sem v delovanju kot zdravnica, bolj objektivna se mi zdi psihologija, ker ima točno predvidljive posledice, ki so tako naravne, kot dejstvo, da pomladi sledi poletje in ne zima. In kako to, da nekaj, kar je tako naravnega in spontanega še nima pravega  mesta v znanosti, ki ji rečemo medicina? Morda zato, ker tudi psihologija preozko obravnava le tisto, kar izhaja iz glave, naše misli, čustva, občutke. In premalo tisto, kar temu sledi – življensko prakso, učenje in priučeno ravnanje, utrjeno vedenje, obremenitve, škodljive psihocosialne okoliščine, ki jih brez temeljitega poseganja v delovanje našega bolnika – seveda skupaj z njim – ne moremo bisteveno spremeniti na bolje.  Zato se v medicini kljub novim in novim spoznanjem »čiste psihologije« utaplamo v kroničnih boleznih, ki jim ne vidimo konca in tudi predvidevanja Svetovne zdravstvene organizacije niso ravno vspodbudna in po njihovih smernicah tudi rešljiva zgolj z zdravili. Kako to, da je to vse tako prisotno pa hkrati tako skrito v našem vsakdanu? Ko ne pomaga niti čista znanost, medicinska ali psihološka, in ko ne pomaga niti družbeno (in zato od posameznika oddaljeno) obveščanje in osveščanje o zdravem načinu življenja, je potrebno vse to znanje aplicirati na konkretnega posameznika v učnem – vzgojnem – preventivnomedicinskem procesu. Tega nikakršen oddaljen, abstrakten  sistem pravil, spoznanj, zapovedi in prepovedi ne more nadomestiti. Za nekatere cilje – zlasti za spremembo človeškega življenskega sloga – je učinkovito le dolgotrajno, stokovno utemeljeno neposredno delo s posamezniki, ki imajo težave. Drugače ne gre!  In le s skupnimi močmi lahko držimo smer. Smer drži zavedanje, le to pa nastaja izključno zgolj v interakciji med ljudmi. V to sem globoko prepričana!

Z lepimi pozdravi,

Mateja Hafner

Direktorica



Poročilo predsednika sveta zavoda

Razvoj Inštituta za preventivno medicino (IPM) je v največji meri odvisen od jasnih, pozitivnih vizij  delovanja, od jasnih dolgoročno zastavljenih ciljev in od zaposlenih, ki jim vizije, cilji in pogoji dela na IPM omogočajo motiviranost in zavzetost za delo ter zadovoljstvo na delovnem mestu. Varno, zdravo in ustvarjalno delovno okolje je osnovni pogoj, ki ga mora vodstvo zagotoviti svojim zaposlenim, da lahko  zagotavljajo rezultate dela, ki vplivajo na rast in razvoj zavoda ter seveda v zadovoljstvo uporabnikov naših storitev.

Razvoj zdravstvenih uslug in produktov, ki zlasti zdravstveno ogroženim skupinam ljudi omogočijo učinkovito in usmerjeno ukrepanje za preprečitev nastanka bolezni – to je osnovna naloga IPM, z uresničevanjem katere postaja IPM ena od vodilnih ustanov na preventivno - medicinskem področju.  To dokazujejo naslednja dejstva: 1. število uspešno realiziranih preventivnih programov, s katerimi smo identificirali in izdelali aplikativne metode za zajezitev škodljivih vplivov neustreznega življenskega sloga pri pacientih, ki so v obravnavi na IPM. 2. izoblikovana ponudba storitev s področja preventivne medicine in spreminjanja življenskega sloga, ki jo Inštitut za preventivno medicino ponuja svojim uporabnikom storitev; 3. razvoj novih storitev s področja preventivnih laboratorijskih preiskav (genetskih, biokemijskih, imunoloških), ki so namenjene sorodnikom obolelih za boleznimi z izrazito dedno komponento, pri katerih je mogoče genetsko identificirati stopnjo tveganja in pri katerih hkrati obstajajo tudi jasne smernice za učinkovito prevnetivo ( napr. rak želodca, rak črevesja, rak dojke, diabetes tipa 2); 4. uspešno zaključeni projekti s področja  individualne obravnave in zdravlenja psihosomatskih težav, ki so pomembna komponenta pri razvoju kroničnih, civilizacijsko pogojenih bolezni; 5. inovativno nadgrajevanje družbeno – preventivnih projektov (ki jih izvajajo vladne in nevladne organizacije in so usmerjeni predvsem v obveščanje in ozaveščanje) z individualno-preventivnimi projekti, v katerih ozaveščen posameznik v procesu individualne obravnave in edukacije pridobi tudi vse tiste potrebne veščine in navade, katerih pomanjkanje mu sicer kljub obveščenosti in ozaveščenosti onemogoča spremeniti svoj življenski slog v smislu preprečevanja bolezni, ki ga ogrožajo. Naprimer tudi zelo ozaveščen človek s preveliko telesno težo ne more shujšati, če v procesu individualne obravnave ne vzpostavi drugačnega odnosa do svojega telesa in ne pridobi ustreznih vedenjskih vzorcev, ki jih sam po sebi nima – zato tudi sam po sebi kljub obveščenosti in ozaveščenosti ni zmožen shujšati. 6. inovativno vzpostavljanje in uveljavljanje pozitivnih parametrov zdravja, ki naj jim v preventivne namene sledijo zdravstveno ogroženi pacienti. Objektivno merjenje pozitivnih parametrov zdravja je pri udeležencih preventivnih programov potrebno iz motivacijskih, vzgojnih, raziskovalnih in terapevtskih namenov. Usmeritev udeležencev v objektivno (in poceni) spremljanje pozitivnih parametrov zdravja je motivacijsko in tudi ekonomsko primernejše kot drago in frustrirajoče iskanje bolezenskih diagnoz pri raznih specialistih. Med motivirajočimi pozitivnimi parametri zdravja so se glede na izkušnje avtorjev programa v vpreteklih študijah najbolj izkazale meritve telesne zmogljivosti (dinamometrija stiska roke, meritev razmerja napor/utrip, Cooperjev test), meritve telesne sestave (telesna teža in indeks telesne mase, vsebnost telesnih maščob, mišična masa) in občasne meritve (na začetku programa in po pol leta izvajanja programa) nekaterih laboratorijskih pokazateljev zdravstvenega stanja (krvna slika, CRP, testosteron, DHEA, jutranji kortizol kot merilo hormonske aktivacije stresne osi, variabilnost srčnega ritma kot merilo vegetativne aktivacije stresne osi, krvni sladkor, krvni tlak, vsebnost maščob v krvi).


Velik problem v zvezi z individualno usmerjenim zdravstveno – preventivnim delovanjem je relativno nizka osveščenost strokovne javnosti za psihosomatka obolenja glede na velik obseg in naraščujoč trend tega javnozdravstvenega problema. To se odraža v osiromašni zdravstveni obravnavi (omejevanje na »dobre nasvete« in naučinkovito moralistično prepričevanje – pacientom ne manjkajo prepričanja
ampak življenske veščine, ki jih niso osvojili) in stigmatiziranju pacientov s psihosomatskimi obolenji ter posledično z višjimi stroški zdravljenja zaradi nepotrebnih preiskav in zatekanju pacientov v somatske diagnoze.  Menim, da je omenjeni problem posledica okostenelsti zdravstvenega sistema in zlasti pomanjkljivega izobraževanja zdravnikov glede razvoja in sledenja rizičnih dejavnikov življenskega sloga, ki privedejo do nastanka resnejših bolezni. Usmerjenost na kurativo, namesto v učinkovito preventivno  individualno obravnavanje  pacientov, je ena od temeljnih pomankljivosti sedanjega zdravstvenega sistema.  Posledica je naraščanje civilizacijskih bolezni zaradi zdravstveno zanemarjenih pacientov (predebelih, fizično neaktivnih, nevrotičnih, agresivnih, nagnjenih k povzročanju prometnih nesreč,  alkoholizmu, samomorilnosti).

Za premostitev omenjene vrzeli smo na Na inštitutu za preventivno medicino po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2008 izdelali program zdravstvene rehabilitacije za kroničnega bolnika, ki temelji na:

•    izobraževanju in podpiranju pacientov, da lahko spremljajo svoja obolenja,
•    izobraževanju in podpiranju zdravstvenih delavcev, da izvajajo zdravljenje, ki temelji na »evidence-based« načrtovanju,
•    reorganiziranju zdravstvenega sistema s povečanjem prostega pretoka znanja in informacij,
•    koordiniranju skrbi za zdravje v določenem časovnem obdobju glede na pacientovo stanje in razpoložljivost zdravstvenih delavcev,
•    spremljanju kvalitete in učinkovitosti zdravstvenih storitev,
•    reorganiziranju financiranja skrbi za zdravje tako, da temelji na »evidence-based« pristopu do kroničnih obolenj, ki bistveno zmanjša stroške zdravljenja
•    povezovanju  v širši skupnosti.


Cilj Inštituta za preventivno medicino je postati vodilna ustanova, ki bo svojim delovanjem uspešno umestila področje psihosomatike tako v medicinski stroki kot ostali javnosti. Poseben poudarek zdaj in tudi v naslednjem obdobju, je na zaposlenih ter sodelavcih, ker so vodilna sila podjetja. Motivacija in delovna zavzetost močno vplivata na sedanje in prihodnje poslovanje Inštituta za preventivno medicino. Podobo uspešnega delovanja ustvarjajo uspešni, zdravi in zadovoljni ljudje, zato si bomo tudi v nadaljnje prizadevali za odkrito komunikacijo tako med sodelavci kot do uporabnikov naših storitev.


Alojz Ihan

Predsednik sveta zavoda



Skrb za človeka – Širni svet načrtuje skrb za zdravje

Zdravstveno stanje in kvaliteta življenja se ne bosta izboljšala zgolj z zdravili.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Inovativni pristop h kroničnim boleznim, 30. – 31. maj 2001
SZO je v procesu preiskovanja inovativnega pristopa k kroničnim obolenjem po vsem svetu s pomočjo raziskovanja, analiziranja in identificiranja najboljših inovativnih praks in modelov skrbi za zdravje. Ustreznost teh modelov bodo sintetizirali in testirali v različnih zdravstvenih sistemih in tipih dežel. Če sledimo temu vrednotenju, bo SZO podpirala dežele v oblikovanju in izvedbi umerjenih strategij za obsežno nadzorovanje kroničnih obolenj. Ta proces bo dopolnilo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, inštitucijami in ustanovami. (Prevod odlomka iz srečanja Innovative Care for Chronic Conditions, 30-31 May 2001)


Načrt za inovativni pristop h kroničnim obolenjem

Razširjenost kroničnih obolenj, vključno z neprenosljivimi boleznimi, duševnimi motnjami in določenimi nalezljivimi boleznimi, kot je HIV/AIDS, dramatično narašča.  V SZO ocenjujejo, da bodo ta obolenja po letu 2020 predstavljala prek 60% vseh obolenj, zato bi bilo v razvitih deželah potrebno več kot polovico vse skrbi za zdravje posvetiti prav tem. Kljub temu pa zdravstveni sistem še nima načrta za nadzor teh obolenj in preprosto zdravi simptome, ko se ti pojavijo.



Posledice te neustrezne organizacije občutijo pacienti in družine, ki se morajo sami spoprijeti s številnimi, včasih nasprotujočimi si informacijami in zdravljenji. Tudi vlade se soočajo z dejstvom, da niso kos naraščujočim bolezenskim težavam in vse višjim stroškom, ki jih te prinašajo.

Izsek iz Državnega razvojnega programa RS za obdobje 2007 – 2013

Dobro zdravje posameznika, kot tudi aktivnega prebivalstva v celoti, ima pomemben vpliv na konkurenčnost gospodarstva in socialni razvoj. Slabo zdravje je povezano z visokimi stroški posameznikov in države, povzroča slabšo zaposljivost in socialno izključenost. V Sloveniji opažamo velike razlike v zdravju med regijami in posameznimi skupinami prebivalstva. Izvajanje dejavnosti v okviru sedanje mreže javnih zavodov v zadnjem desetletju ni sledilo razvoju v primerljivih institucijah držav članic EU. Primanjkljaj je največji na področju strokovne podpore izvajalcem zdravstvene dejavnosti pri uvajanju sistemov kakovosti, vzpostavitvi informacijsko komunikacijske infrastrukture ter usposobljenosti za odzivanje na nove grožnje zdravju. Za izboljšanje tega stanja bo v okviru operativnega programa poudarek dan na zagotavljanju dobrega vodenja, celovite kakovosti v zdravstvenem varstvu ter vzpostavitev informacijskega sistema za zagotavljanju relevantnih in pravočasnih informacij. Reformirati in usposobiti bo potrebno javne službe, ki bodo zagotavljale spremljanje in evaluacijo programov in ukrepov, vključno s študijami, statističnimi podatki in strokovnim svetovanjem. Dejavnosti na tem področju bodo prispevale k boljši koordinaciji med različnimi sektorji, boljšim sodelovanjem med državo in nevladnimi organizacijami, ter med javnim in zasebnim sektorjem.


Kako lahko zdravstveni sistemi odgovorijo na to grožnjo?

Da bi dosegli boljše rezultate, so potrebne spremembe v zdravstveni politiki in zdravstvenem sistemu. Učinkovito zdravljenje kroničnih obolenj zahteva celovit pristop v skrbi za zdravje in ne sme biti osredotočeno zgolj na kratkotrajno rešitev. Poudarja naj zdravje za vse življenje in trajnost razreševanja težav, ki pestijo ljudi.
Inovativni modeli za kronična obolenja so izoblikovani in dopolnjeni v izbranih okoljih v določenih razvitih deželah. Rezultati, ki jih dosegajo, so obetavni in kažejo izboljšane klinične rezultate, kadar so izčrpno upoštevane naslednje strategije:
•    izobraževanje in podpiranje pacientov, da bodo lahko spremljali svoja obolenja,
•    razvijanje in podpiranje zdravstvenih delavcev, da izvajajo zdravljenje, ki temelji na »evidence-based« načrtovanju,
•    reorganiziranje zdravstvenih sistemov s povečanjem prostega pretoka znanja in informacij,
•    koordiniranje skrbi za zdravje v določenem časovnem obdobju glede na pacientovo stanje in razpoložljivost zdravstvenih delavcev,
•    spremljanje kvalitete in učinkovitosti zdravstvenih storitev,
•    reorganiziranje financiranja skrbi za zdravje tako, da temelji na »evidence-based« pristopu do kroničnih obolenj,
•    povezovanje s sredstvi v širši skupnosti.

V skladu z smernicami SZO in s prednostnimi nalogami Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 "zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (ReNPZV) (Uradni list RS, 72/2008) in z drugimi veljavnimi nacionalnimi strategijami in akcijskimi načrt, smo na Inštitutu za preventivno medicino izdelali strategijo za zdravljenje kroničnih neinfektivnih stanj, ki bazira na pet P pristopu.
 

Temeljni dosežki IPM v letu 2009

IPM je za doseganje svoje vizije v svojem strateškem pristopu in prepoznanih zdravstvenih  vidikov v letu 2009 izoblikoval 7 ustreznih programov za zmanjšanje obolevnosti.  Glavne aktivnosti so bile usmerjene v ustrezno pripravo in realizacijo ukrepov treh programov, ki so bili potrebni dodelave. Zaključene aktivnosti so predstavljene v naslednji preglednici:

•    Uskladili plan z razvojnimi smernicami podjetja
•    Izdelali program za zdravljenje kronične utrujenosti in fibromialgije
•    dodelava programa uravnavanje telesne teže
•    izdelava programa za manegerje, ki so izrazito izpostavljeni stresu
•    Izdelali strategijo za soočenje s psihosocialnim stresom in njegovimi škodljivimi posledicami za zdravje
•    Izdelali strategijo v skladu s priporočili SZO in Državnega razvojnega programa RS za obdobje 2007 – 2013
•    Uvedli lasten nadzor
•    Pripravili plan sredstev za raziskovalno dejavnost
•    Nakupili sredstva za določitev varne gibalne rehabilitacije pacientov – spiroergometer
•    Nakupili ustrezno osebno varovalno opremo
•    Uvedli posvetovalnico dr.Ihan
•    Strokovno usposobili volunterje in študente, ki sodelujejo v programu
•    V okviru redne psihosomatske ambulante razširili dejavnost za bonike s fibromialgijo
•    Nadgradili spletno stran Zase.si s preglednimi članki


Zdravstveni vidiki, učinki, kazalniki

Moderni človek je s svojim hitrim načinom življenja izpostavljen številnim stresnim situacijam, ki se odražajo tako na njegovem psihičnem kot fizičnem zdravju in se prezentirajo kot psihosomatske motnje.
Psihosomatske motnje so odraz vpliva duševnosti na organizem. Duševnost vpliva na telo in delovanje organov na več načinov. V poskusu patofiziološke razdelitve psihosomatskih interakcij uporabljamo naslednjo razdelitev psihičnih vplivov, povezanih z akutnim in/ali kroničnim psihičnim (psihosocialnim) stresom:
1. vplivi na organe preko avtonomnega živčevja,
2. vplivi na aktivnost endokrinega sistema,
3. vplivi na funkcijo imunskega sistema,
4. vpliv na kompleksne vedenjske vzorce (npr. prehranjevanje, spolno vedenje, motivacijo, oblikovanje vrednot in življenskega stila),
5. vpliv na hoteno motoriko in na zaznavanje prek čutil, vključno z doživljanjem bolečine (konverzivne motnje).

Psihični stres igra vlogo v nastanku psihosomatskih motenj pa tudi bolezni. Kakšno težo ima v sklopu vseh dejavnikov, ki vplivajo na pojav in potek bolezni, variira od bolezni do bolezni in od bolnika do bolnika. Je eden od dejavnikov, od prirojenih dispozicij in reaktivnosti bolnika do načina življenja in socialnega okolja, ki vplivajo na pojav in potek bolezni.


Kazalniki dejavnosti glede na obseg in trend javnozdravstvenega problema, ki ga ta obravnava.

POSLEDICE             OSIROMAŠENA ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA
                             VIŠJI STROŠKI ZRAVLJENJA ZARADI NEPOTREBNIH PREISKAV
                             STIGMATIZIRANJE PACIENTOV S PSIHOSOMATSKIMI OBOLENJI


PROBLEM                NEPOZNAVANJE PSIHOSOMATIKE NA MEDICINSKEM PODROČJU



VZROK                   OKOSTENELOST ZDR. SISTEMA
                             POMANJKLJIVOST IZOBR. SISTEMA
                             NEPRIZNAVANJE RELEVANTNOSTI PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV

Na INŠTITUTU ZA PREVENTIVNO MEDICINO zato zagovarjamo celostni in interdisciplinarni pristop, ki zajema sodelovanje medicine, farmakologije, psihologije, športne vzgoje in sodobne medicinske tehnologije. Poudarek je zlasti na aktivnem vključevanju ljudi v soodločanje in prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje.


Človek in njegova lastna aktivnost

Sleherni človek ima v življenju eno samo poglavitno potrebo – da uresniči svoje lastne zmožnosti in seveda zato potrebuje svoj najpomembnejši vir, ki mu pravimo zdravje. S svojo lastno aktivnostjo človek odkriva prepreke, ki mu rušijo zdravje in odnose ter spoznava ter uresničuje potenciale, ki vodijo v ustvarjalno moč in uspeh. Veselje začutimo le s polno izrabo svojih sil, zato je veselje (notranje zadovoljstvo) naš pravi življenjski cilj in ne sreča. Sreča je, če to spoznamo.


Psiha – duševni ustroj in psihični stres

Človek  je poleg  fizičnega tudi čustveno, intelektualno in duhovno bitje s svojimi potrebami in vstopa v interakcijo s svojim okoljem, ki nanj povratno deluje ter sooblikuje na njegovo zdravje ali pa mu povzročajo stres. Stres ni dogodek sam, ampak člvekova reakcija nanj.
V ambulanti spodbujamo paciente k sodelovanju pri zdravljenju s tem, da skupaj izpostavimo problem, določimo prioritete, postavimo cilje in program zdravljenja, seveda pa tudi skupaj rešujemo probleme, ki se nam ob tem zastavljajo.  V kolikor potrebuje posameznik globlji  vpogled v svoj duševni ustroj ima na razpolago Psihološko posvetovalnico.


Soma – telo

Človeško telo, kot tudi telo katerekoli živali, je čudežno usklajen (u)stroj, ki v vsakem trenutku hkrati opravlja tisoče medsebojno prepletenih funkcij - leta in desetletja skorajda brez okvar. In ne le, da tako kompleksno zgrajeno telo skoraj brezhibno deluje leta in desetletja, ampak je zmožno svoje delovanje tudi nenehno prilagajati glede na okoliščine in obremenitve, ki jim je izpostavljeno. Sestoji se iz niza nežnih ravnotežij, ki tvorijo homeostazo.


Imunski sistem

Pri dobro uravnanem imunskem sistemu so okužbe razmeroma redke, odzivi na okužbe so intenzivni (vročina), v vmesnem obdobju pa v organizmu ni znakov vnetja (npr. rahlo povečane temperature, povišanega CRP, povečanih bezgavk). Pomankljiv imunski odziv povzroča kronična vnetja zaradi okužb (reaktivacije virusov, prodori bakterij s sluznic v organizem) in zaradi napačno uravnanih imunskih odzivov (alergije in druge preobčutljivosti, avtoimunost). Kronična vnetja pa dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema. Temu močno prispevajo fiziološka stanja, ki na tak ali drugačen način kronično povečujejo nastajanje ali kopičenje dejavnikov vnetja v organizmu (debelost, alkohol, kajenje, hudi telesni napori, stres, kronične bolezni, npr. revmatske bolezni, diabetes). Mnoga od teh stanj so izrazito psihosomatsko pogojena – ob kroničnih psihofizičnih preobremenitvah in zdravstveni zanemarjenosti se začenjajo začarani krogi slabega počtja, neaktivnosti, ki privedejo tudi do padca imunosti, pogostnih okužb in vnetij, ki se kopičijo in se glede škodljivega delovanja na zdravje »seštevajo«.  Samo z učinkovito individualno intervencijo v smislu spremembe življenskega sloga je taka stanja mogoče preobrniti v povrnitev zdravja, v nasprotnem primeru dobi zdravstveni sistem novega kroničnega bolnika.


Gibanje

Inštitut za preventivno medicino izvaja program organizirane telesne vadbe (fitness, organizirano telovadbo ali tek), ki omogoča strokovno vodeno, programirano povečevanje fizične zmogljivosti udeležencev vadbe. Redna skupinska vadba motivira udeležence, da ne opuščajo vadbe, redno merjenje napredka telesne zmogljivosti in izbranih  parametrov zdravstvenega stanja (krvni sladkor, telesna teža, kortizol in testosteron v slini) pa omogoča ozavestiti udeležencem gibalno potrebo kot pogoj za dobro zdravstveno stanje in psihofizično počutje.


Voda in prehrana

Prehranjevanje dandanes doživljamo bolj kot obvezo in obroke »stlačimo« med pomembnejše dogodke. Moramo si vzeti čas za uživanje v hrani. Večen problem pa je tudi nenehno preštevanje kalorij in smatranje maščob kot sovražnika št. 1. Če se ljudje osredotočamo zgolj na kalorično vsebnost živil, lahko pogosto zgrešijo, pri pripravi zdravega jedilnika. Predvsem se ne morejo zanašati na idejo, da lahko hrana z manj kalorij izboljša naše zdravje, prebavo in splošno počutje. Zato preštevanje kalorij ne sme biti edino načelo izbiranja živil.
Voda je najpomembnejša sestavina v telesu in sestavlja od 69 do 75 odstotkov človekovega telesa. Pri otrocih je ta delež nekoliko večji, pri starejših pa nekoliko manjši. Voda ima številne pomembne lastnosti in opravlja raznovrstne naloge.
Poleg tega, da je idelano topilo in transportno sredstvo, sodeluje v presnovnih procesih, kjer pomaga pri razgradnji spojin (hidrolizna vloga). Pri prehodu skozi celično membrano voda ustvarja "hidroelektrični potencial", ki se shrani in je vir telesne energije. Voda pod določenimi pogoji oblikuje posebno zgradbo, vzorec in obliko, zato vpliva na viskoznost telesnih tekočin. Beljakovine in encimi učinkoviteje delujejo v raztopinah z manjšo viskoznostjo. Pri dehidraciji se viskoznost tekočin poveča, beljakovine in encimi postanejo manj učinkoviti.


Okolje

Človek je kot družbeno bitje močno vpet v socialna in moralna pravila svoje skupnosti. Vsa ta pravila prepovedujejo številna obnašanja in dejanja, ki bi jih človek v stanju vznemirjenja sicer storil, da bi rešil vzrok vznemirjenja in z mišično akcijo hkrati sprostil svojo živčno-hormonsko napetost ob vznemirjenju. Zato mnogi dražljaji, ki nas v življenju vznemirijo, ostanejo brez reakcije oz. dejanj, s katerimi bi se soočili z vzrokom vznemirjenja in se hkrati z dejanjem samim razbremenili.

Genetika in psihosomatika

Psihonevroimunologija je moderna medicinska veda, ki obravnava uravnavanje hormonskih in živčnih ravnovesij znotraj človeka v povezavi z njegovo odpornostjo / dovzetnostjo za bolezni. Za tovrstna ravnovesja je pomembna tako človekova konstitucija (dednost), kot njegova psihofizična aktivnost, zmožnost, obremenitve, psihosocialno okolje, pa tudi njegove življenske aktivnosti (prehrana, počitek, razvedrilo, družabnost, spolnost), cilji, psihološke naravnanosti. Samo z večplastnim obravnavanjem človekovega življenja, aktivnosti in obremenitev je mogoče prispevati k odločilnejšemu  razreševanju številnih kroničnih težav, ki  pestijo človeka – kroničnega bolnika. Ob tem ne smemo pozabiti, da je vsakdo ustvarjalni manager svojega življenja. Namensko postavljanje ciljev in načrtovanje sprememb pa zahteva razumevanje življenskih procesov in bistvenih praktičnih tehnik za doseganje željenega.


Do zdravja z glavo - program zdravstvene rehabilitacije IPM

Program zdravstvene rehabilitacije IPM  - inovativno združuje v enoten program več načinov dela, ki so vsak zase že pokazali učinkovitost in zanje obstajajo objektivni dokazi o njihovi učinkovitosti.


Čezmerna telesna masa in debelost

Inštitut za preventivno medicino izvaja koncesijsko dejavnost obravnavanja kroničnih nevnetnih bolezni in je zlasti pri obravnavanju debelosti in visokega krvnega tlaka s psihosomatskim pristopom in vplivom na življenski slog pridobil izkušnje za moderno, multidisciplinarno, kontinuirano zdravljenje kroničnih obolenj z bistveno komponento vplivanja na spremembo življenskega sloga pacienta. Ker predstavlja debelost temeljni kamen za razvoj kardiovaskularnih bolezni in predstavlja epidemijo modernega časa ter prazni državne blagajne, smo, izdelali EVIDENCE MODEL za čezmerno telesno maso in debelost, z namenom aktivnega sodelovanja pacienta in zdravnika pri pereči problematiki.
Rezultat več kot 250 obravnav v letih 2004 – 2008 je poleg zmanjšanja telesne teže (nad 80% primerov)  tudi značilno zmanjšanje porabe protibolečinskih in psihotropnih zdravil, znižanje krvnega tlaka, nivoja krvnega sladkorja, izboljšanje fizične zmogljivosti in povečanje zadovoljstva s svojim življenjem.

 

Kronična utrujenost in fibromialgija

Nevrovegetativna stresna desenzitacija  je rehabilitacijska metoda, ki uporablja diagnostično objektivnost sodobne medicine (hormonske meritve, merjenje variabilnosti srčnega ritma, imunski status, obremenilni testi, PEP stres test) za opredelitev motnje (napr. nevrovegetativna distonija zaradi adaptacijske intolerance) in se uporavja pri zdravljenju kronične utrujenosti in fibromialgije Sodobna medicinska diagnostika omogoča tudi vzdrževanje objektivnega cilja (fokusa) rehabilitacije, ki pomeni bolj funkcionalnega, psihofizično zmogljivega, energičnega in bolj zdravega človeka ob pretežni ohranitvi načina življenja, na katerega je navajen on in njegova okolica. Hkrati pa so v metodo zdravljenja vključeni postopki razbremenitve nevrovegetativne napetosti, ki so del tradicionalne medicine (akupunktura, tehnika EFT), ki bolje kot metode klasične medicine motivacijsko mobilizirajo človeka (njegove vegetativne reflekse in motivacijo za spremembe) v prid spremembe v stanje večjega zdravja – pri čemer je namen rehabilitacije povrnitev v način živjenja, ki je bolnikova praksa, in ne predrugačenje načina življenja v nekaj, kar je bolniku tuje – kot pogosto zahtevajo alternativni načini zdravljenja (napr. sprememba v smeri “religioznega” vegetarjanstva, vzhodnjaške pasivnosti in samoodpovedovanja oz. kakšnega drugega, naši kulturi naprilagojenega načina življenja, ki pacientu prinese številne dodatne napetosti in obremenitve v odnosih z okolico.


Skrb za jutrišnji dan – raziskovalna dejavnost

Program je bil najprej izoblikovan v okviru raziskovalnega projekta »Vpliv ekstremnih naporov in poškodb na imunsko stanje in obolevnost za okužbami«, (Slovenska vojska - CRP »Znanje za varnost in mir« št. 3311-04-828035 – vodja projekta prof. dr. Alojz Ihan), v okviru katerega so bila tudi izdelana in preizkušena različna diagnostična orodja in terapevtske strategije za skupinsko in individualno obravnavo pacientov. (Rezultati v: Vpliv ekstremnih naporov in poškodb na imunsko stanje in obolevnost z okužbami – zaključno poročilo; Slovenska vojska. in  Vpliv ekstremnih naporov in poškodb na imunsko stanje in obolevnost z okužbami Bilten Slovenske vojske 2008;10:55-65.
S tem pristopom je mogoče zlasti učinkovito aktivirati k spremembi življenskega sloga bolnike, ki nagibajo k preveliki porabi protibolečinskih in psihotropnih zdravil, kronično utrujene in / ali depresivne bolnike ter fizično neaktivne bolnike.  S tem pristopom se zmanjša poraba zdravil, omogoči se pristop do obravnave kroničnih stanj in obolenj, ki se običajno »zdravijo« le z  dodajanjem zdravil brez ambicije po spremembi bolnikovega življenskega sloga in psihofizičnega stanja (zmogljivosti, kondicije, osebnostne širine, energičnosti), ki bi potrebovalo manj ali nič zdravil ( napr zmanjšanje debelosti, usmeritev bolnika v delo in hobije, ki ga osebnostno širijo in bogatijo, skrb za odnose v družini). Terapevtske delavnice so se izkazale zelo učinkovite tudi za paciente z izrazito škodljivo socialno in zdravstveno dezorganizacijo  življenja zaradi (hiper)travmatične, nekompenzirane spremembe svojih socialnih vlog (spremenjeno ali izgubljeno delovno mesto, sprememba socialnih, družinskih in drugih pomembnih razmer). Taki pacienti ne znajo najti svojih novih funkcionalnih življenskih vlog ter težijo k socialnemu umiku, (samo)osamitvi in posledični depresivnosti in / ali somatizaciji svojih težav v zdravstvene probleme. Terapevtske delavnice z bogato izmenjavo življenskih izkušenj in veščin pa jim omogočajo poiskati ideje za svoje nove socialne vloge in izzive, hkrati jim zavezniški odnos med udeleženci delavnice omogoči upanje in energijo za izhod iz nesmiselnega vztrajanja v svoji stari, okoreli socialni vlogi, ki zaradi spremenjenih življenskih razmer za njih ni več realna in še manj funkcionalna.

Inštitut za preventivno medicino izvaja program organizirane telesne vadbe (fitness, organizirano telovadbo ali tek), ki omogoča strokovno vodeno, programirano povečevanje fizične zmogljivosti udeležencev vadbe. Redna skupinska vadba motivira udeležence, da ne opuščajo vadbe, redno merjenje napredka telesne zmogljivosti in izbranih  parametrov zdravstvenega stanja (krvni sladkor, telesna teža, kortizol in testosteron v slini) pa omogoča ozavestiti udeležencem gibalno potrebo kot pogoj za dobro zdravstveno stanje in psihofizično počutje. Sodelavci inštituta (prof. dr. Alojz Ihan) so v svojih študijah že jasno pokazali, da posamezne vrste telesne vadbe predvidljivo izboljšajo parametre telesne zmogljivosti in zdravja (nivoje testosterona, kortizola, HDL in LDL holesterola, krvnegha sladkorja), zato spremljanje izboljševanja arametrov zdravja na začetnih stopnjah uvajanja v telesno dejavnost izrazito motivira udeležence za nadaljevanje in stopnjevanje telesne dejavnosti.

Inštitut za preventivno medicino izvaja program obvladovanja stresa za ljudi z izrazitimi znaki kronične stresne obremenjenosti. Na podlagi rezultatov dosedanjih projektov sodelavcev IPM (študija CRP »Znanje za varnost in mir, 2004–2010 Vpliv ekstremnih naporov in poškodb na imunsko stanje in obolevnost za okužbami (M3-0035), vodja prof. dr. Alojz Ihan) so že oblikovani specifični programi usmerjenega dela s posamezniki, ki so na podlagi rezultatov preglednih testiranj pokazali veliko stopnjo psihološke ali zdravstvene ogroženosti.


Skrb za informiranost

Sporazumevanje je osnovna veščina človeka in  nobena aktivnost nima vrednosti, če ni sporočena širši javnosti. O aktivnostih poročamo v letnem poročilu in na spletni strani Zase.si.

Inštitut za preventivno medicino je iniciator gibanja Zase.si zavedno mladosten in je namenjeno vsem, ki želijo ohranjati vitalnost in zdravje tekom celega življenja ter se zavedajo pomena zdravja kot vira iz katerega črpajo energijo ob vsakodnevnih aktivnostih. Namenjeno je vsem, ki so pripravljeni slediti smernicam usklajenega razvoja tako telesnih kot duševnih lastnosti, ob hkratnem aktivnem vključevanju v procese prepoznavanja in zadovoljevanja temeljnih človekovih potreb.

V ta namen je IPM izdelal interaktivno spletno stran, ki je poleg informiranosti javnosti namenjena vsem, ki si želijo:

•    izgubiti odvečno telesno težo in zdravo hujšati
•    zmanjšati stresno doživljanje
•    naravno starati in ostati vitalen
•    poseči po rednem in zmernem gibanju...

IPM nudi članom gibanja številne brezplačne ugodnosti kot na primer elektronske tedenske notičke o zdravem življenskem slogu...
 


Izobraževanja

Inštitut za preventivno medicino izvaja program terapevtskih delavnic z namenom edukacije o zdravju, s poudarkom praktičnega prepoznavanja funkcionalnih zdravstvenih problemov na ilustrativnih primerih in primerih udeležencev programa.
V prihodnjem letu namerava izvesti niz delavnic, v katerih bodo ljudje spoznavali metodologijo psihonevroimunologije kot metodo dela pri doseganju zdravstvenih sprememb na bolje. Psihonevroimunologija je medicinska veda, ki raziskuje področje psihosomatike ter nudi možnost za poglobitev znanja o delovanju telesa in uma in spreminja probleme v izzive, zato učinkovito vpliva na izboljšanje zdravja posameznika.


Cilji in programi IPM v letu 2009 in v prihodnosti

Programi IPM v letu 2009 temeljijo na naslednjih aktivnostih:
•    Svet zavoda bo v letu 2009 revidiral obstoječe programe, pripravil nove projekte in določil
•    njihovo intenziteto nastopanja. Ocenjevalna lestvica bo služila za konstantno spremljanje programov.
•    Dodatno poudarjeno skrb bomo namenili komuniciranju med zaposlenimi in odnosu do bolnikov ter povezovanju podobno usmerjenih ustanov ter posameznikov
•    Z dodatnim vključevanjem različnih javnosti bomo v letu 2009 izpostavili odnos IPM in zaposlenih do psihosocialnega stresa in njegovega učinka na nastanek kroničnih bolezni modernega časa
•    zagotavljanje manjše obolevnosti

Poseben poudarek razvojnega programa IPM bo osredotočenost na:
-    Zdravstvene težave, ki izhajajo iz kroničnih (pre)obremenitev
-    Stresni odziv – naša interpretacija dogodka
-    Vzroki (pre)obremenitev in anksioznosti
-    Stresni programi in naši vedenjski vzorci
-    Energija, energičnost, hormonsko-živčni refleksi in socialni odnosi
-    Depresija in kroničen stres
-    Pomen umeščenosti in varnosti v družini, medosebnih odnosih, družbi in delu
-    Telo in njegove potrebe, zdravje in obremenitve, telesna vadba
-    Prehrana, energetske (kalorične) potrebe in čutni užitki
-    Spolnost – osnovna fiziološka potreba in odraz odnosa
-    Poti do zdravja in njihov domet
-    Ustvarjalni proces v zdravih odnosih in delovanju




 Predsednik Sveta zavoda:
Odgovorna oseba:
 
 prof.dr. Alojz Ihan, dr.med.Mateja Hafner, dr.med.
Direktorica
 


 

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.