Seks je...
 

Hafner Mateja, Ihan Alojz:
PREBUJANJE: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija
 
 
 
 
 
 
« Na seznam vseh člankov

Naj vas ne bo sram

Občutek sramu je med ljudmi, ki poskušajo hujšati, pogost. Ko se mu skušamo izogniti, se zatečemo k pretiranemu nadzoru prehrane in svojih dejanj. Prevelikim zahtevam do sebe pa ne moremo slediti. Ko obupamo, začnemo spet nepremišljeno jesti, zato nas preplavi krivda. Ta zaneti občutke sramu in spet smo na začetku.

Čustva so pomembni odzivi v nas. Povejo nam, kateri dogodki so pomembni in nas svarijo pred nevarnostmi. Verjetno se ne boste mogli spomniti, da je bilo pred tremi dnevi vreme sončno, vendar se boste spomnili vremena na vaš poročni dan. Dnevna čustva označijo spomine kot pomembne. Nekatera čustva nam sporočajo prisotnost težav. Krivda nam pove, da smo verjetno naredili nekaj narobe, prelomili določeno pravilo ali nekoga prizadeli. Jeza nam sporoča, da smo nekaj pomembnega izgubili, imamo težavno razmerje s pomembno osebo v našem življenju ali da nas nekaj ogroža. Čim večji je trenutni odziv ali poznejša izkušnja, tem večja je težava. Učinkovito nadzorovanje jeze je ključno pri uravnavanju telesne teže.

Od vseh naših občutkov je sram tisti, ki nas najbolj zmede. Občutek sramu je škodljivo čustvo, ki nam pravi, da smo nepopolni in ničvredni. Izvira iz nepopolnostih drugih, ki so svoje težave preložili na nas. Starševska negotovost se vtisne kot občutek sramu pri otroku. Družbeno preveliko ukvarjanje z vitkostjo povzroči, da se debele ljudje počutijo osramočene, ker ne dosegajo družbenih standardov. Tega ne občutijo kot sramoto drugih. Čutijo jo kot lastno sramoto, kot nekaj, kar so storili samemu sebi.

Začne in konča se pri sramu
Občutek sramu je skupen mnogim pacientom, ki se spopadajo s preveliko telesno težo. Sramota prihaja v različnih oblikah. Lahko jo zasledimo kot uživanje prigrizkov naskrivaj ali kot izogibanje tehtnici. Zaznavamo jo v izgovorih, ko človek ne želi plavati ali iti na plažo. Opazna je v poskusu, da je tak človek na fotografiji v ozadju ali da pri sedenju na kavču pred sabo drži blazino. Očitna je pri izogibanju telovadbi ali v potrebi, da na zabavi poskuša ugotoviti, ali je najdebelejša oseba v prostoru.

Bolj kot sramoto skrivamo, bolj raste. Večja kot postane, bolj se vsemu izogibamo. Poskusu zmanjšanja občutka sramu sledi zaporedje dogodkov, ki jih je dr. Steven Van Schoyck poimenoval krog sramu in krivde. V zaporedju si sledijo štiri faze. Sram je začetek, ali prvi korak. Sledi mu poskus kompenzacije ali pretiran nadzor. Tretji korak je impulzivnost, ki sledi čezmernemu nadzoru. Krivda je čustveni odgovor na impulzivno delovanje, ki kot četrti korak neti občutek sramu in krog se ponovi.

2. pretiran nadzor
1.sram 3. impulzivnost
4. krivda

Ta začarani krog moramo prekiniti, če želimo uspešno uravnavati telesno težo. Začne se z globokim občutkom sramu, ki ni zgolj zadrega, ampak globok občutek ponižanja in nezadostnosti, kar je težko priznati celo samemu sebi. Odločitve, ki temeljijo na sramu, še posebej globokem sramu, so obsojene na nezdravost, ker so poizkus uravnovešanja ali premagovanja sramu. Žal ga v resnici ne more nič premagati, ker temelji na nepopolnosti drugih. Sram namreč lahko samo povzroči, da postanemo nespameten in zagreti perfekcionisti.

Ne zahtevajmo od sebe preveč
Nespametni odzivi, ki jih uporabljamo za prikrivanje sramu, vodijo v drugi korak kroga in se imenujejo pretiran nadzor. Gre za poizkus, da bi se izognili sramu zaradi možnega neuspeha. Pretirani nadzor se odraža v številnih oblikah, na primer v strogo načrtovanih dietah za hujšanje. Ena od mojih pacientk je na primer sledila začrtani dieti šest mesecev brez enega samega spodrsljaja. Spodbujala sem jo k večji pestrosti in prilagodljivosti v njeni prehrani, a me ni poslušala. Veliko preveč se je trudila in se povsem odrekla hrani, ki jo je imela rada. Povsem je izgubila je naraven odnos do hrane, ki temelji na prilagodljivosti. Vsak odklon od začrtanega jedilnika ji je zbujal močan občutek sramu, ki se ga ni zavedala. Ko je končno začela prilagajati dieto, je doživela nočno moro vsakega, ki hujša. Izgubila je nadzor in se prenajedla. To je razumljivo. Nobene hrane se ni dotaknila zgolj iz užitka več mesecev. Skrajni čas je bil, da poje nekaj zgolj iz užitka, vendar pa tega ni sprejemala tako. Svoje "prevare" je videla kot dokaz pomanjkanja samonadzora. Sramota, ki jo je ob tem občutila, je bila zanjo prevelika, zato si nikoli ni povsem opomogla. Zelo hitro je pridobila nazaj vso svojo težo.

Obstaja veliko primerov pretiranega nadzora. Ti vključujejo postavljanje nerealnih ciljev o telesni teži, čezmerno telesno dejavnost, preveliko strogost pri dieti, hujšanje med počitnicami ali prazniki, neprilagajanje med obdobji povečanega stresa in še veliko drugega.
Vsaka ponovitev v krogu sramu in krivde človeku vzame del samozaupanja. Porodi dodatno nezaupanje do naravne težnje po hrani in poglobi občutek krivde. Kmalu oseba preneha zaupati slehernemu grižljaju. Pojmovanje odnosa do hrane postane izkrivljeno, sprejemanje samega sebe pa prikrito.

Izguba samopodobe postane jasna v odzivih, ki jih opisujejo pacienti. Na primer, radi imajo programe hujšanja, ki ponujajo enostavno rešitev. Verjamejo v čarovnijo, ker si ne zaupajo, da so zmožni izvrševati samonadzor. Ne zaupajo lastni motivaciji do izgube teže, zato verjamejo, da rešitev leži v neki shujševalni tabletki, kombiniranju hrane ali zelišču.

Strah pred neuspehom se kaže z vztrajanjem v prevelikih oblekah. Raje se predajajo pohvalam drugih, kot da bi gradili lastni jaz in spremljali svoje napredovanje. Navdušenje, ki ga porodi začetni uspeh, izpodbijajo lastni strahovi. Pacienti tudi radi pripovedujejo prijateljem, kako uspešni so bili pri načrtovanju diete ter jih nagovarjajo, naj poskusijo še sami. Odzovejo se na trenutno olajšanje pred strahom do neuspeha in prenesejo ta uspeh na drugega, še preden postane resničen. Močni odzivi pri majhnih korakih nakazujejo prisotnost strahu, ki se razkrije, ko neizogibno pride do poslabšanja.

Občutkom sramu in krivde se bomo najlaže izognili, če bodo naši cilji stvarnejši. Prava pot do njih je nekoliko daljša, vendar zanesljivejša. Ko ugotovimo, da smo v življenju preobremenjeni bodisi s težo ali čim drugim, spremembe načrtujmo razumno. Pomembno je, da osvojimo zdrav način življenja.

ABC HUJŠANJA
1. Ne izogibajmo se pristnim čustvom
2. Posegajme po stvarnih ciljih.
3. Zavedajmo se, da vsi delamo napake in da se iz njih učimo.

Mateja Hafner, dr. med.

Ustvarjalni managerKronične bolezniDieta z izgorevanjemPsihosintezaRekreacija in šport
Citat meseca: Albert Einstein: Intuicija je sveti dar, razum je njen sluga. Zgradili smo družbo, ki ceni sluge in je pozabila dar.